230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



RUSTJA, Josip


Rojen:  25. februar 1861, Skrilje pod Čavnom

Umrl:  26. november 1949, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Realno gimnazijo je končal v Gorici (maturiral 1879) in nato študiral na gozdarski fakulteti (Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo) na Dunaju (diplomiral 1883). Kot gozdarski pripravnik je služboval v Gorici (1884), potem pa je bil dodeljen Upravi verskozakladnih gozdov v Kostanjevico na Krki (1884-1887). 1886 je opravil gozdarski izpit pri Ministrstvu za zemljedelstvo na Dunaju. V času Avstro-Ogrske je bila Državna gozdna uprava v Kostanjevici na Krki podrejena Državni gozdni direkciji v Gorici, prav tako še gozdne uprave na Bledu, v Bohinjski Bistrici in Beli Peči.

Od 1887 je bil Rustja gozdarski asistent v Insbrucku, nato na otoku Mljetu (1888-1892), vodja gozdne uprave v Predazzu (Tirolska, 1892-1895), Motovunu (Istra, 1895-1906), višji gozdarski upravitelj pri gozdnem ravnateljstvu v Gorici. Strokovno in kvalitetno delo mu je v državi Avstro-Ogrski prineslo nazive: gozdarski svetnik (1911), inženir (1917), višji gozdarski svetnik (1918). Po 1. svetovni vojni je pri Narodni vladi za Slovenijo vodil gozdarski odsek pri poverjeništvu za kmetijstvo. Organiziral je upravo državnih in verskozakladnih gozdov Slovenije. Gozdarski referat je bil v času Drvske banovine prenešen k okrajnemu načelstvu Krško za politične okraje Brežice, Krško in Laško. 1922 je bil Josip Rustja imenovan za ravnatelja novoustanovljenega Ravnateljstva državnih gozdov (do upokojitve 1924). Pripravil je gozdno-gospodarskaureditvena načrta Krakovskega gozda in Trnovskega gozda.

Bil je predsednik ljubljanske podružnice Jugoslovanske gozdarske zveze (Jugoslovensko šumarsko udruženje, 1931-1936), pripravil je gozdarsko razstavo na ljubljanskem velesejmu (1930, 1936). Gozdarske razprave je objavljal v Življenju in svetu, Šumarskem listu, Gozdarskem vestniku in v avstrijskih glasilih.

Jugoslovanska vlada ga je imenovala za dvornega svetnika (1919), od 1932 je bil častni član Jugoslovanske gozdarske zveze.

 

Literatura
SBL 3, zv. 9 (1960), str. 174 (Andrejka R.); GiDZS. ZAP 1, AG (1970), str. 417-463 (Valenčič V.); ES 10 (1996), str. 357 (Koler-Povh C.)


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 26.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh