230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



ROSTOHAR Mihajlo
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

ROSTOHAR, Mihajlo


Rojen:  30. julij 1878, Brege

Umrl:  5. avgust 1966, Golek


Kraj delovanja: 


Osnovno šolo je obiskoval v Leskovcu pri Krškem, meščansko v Krškem. Nadaljeval je na gimnaziji v Ljubljani, kjer je bil zaradi sodelovanja pri tajni literarni zadrugi predstavnikov moderne izključen. Od 5. razreda je obiskoval gimnazijo v Kranju (maturiral 1900), nato je študiral naravoslovne vede in filozofijo na Filozofski fakulteti na Dunaju. Zaradi usmeritve k psihologiji (dunajska fakulteta ni imela inštituta za psihologijo) je nadaljeval v Gradcu pri Alexiusu Meinongu. 1906 je bil na Dunaju promoviran za doktorja filozofije.

Leto prej (1905) se je kot suplent zaposlil na gimnaziji v Beljaku. Študij eksperimentalne psihologije je izpopolnjeval na univerzi v Leipzigu pri prof. Wilhelmu Wundtu, ustanovitelju prvega psihološkega inštituta. Poslušal je predavanja T. G. Masaryka v Pragi, delal na psihološkem inštitutu pri Krügerju v Halleju (Nemčiji), pri C. Stumpfu, strokovnjaku za psihologijo tonov, v Berlinu in pri Külpeju v Würzburgu. V Pragi je pri prof. Masaryku leta 1910 pripravil habilitacijsko delo Teorija hipotetične sodbe in 1911 postal docent FF na univerzi v Pragi. Leta 1912 je na fiziološkem inštitutu praške Medicinske fakultete ustanovil prvi psihološki laboratorij na Češkem. V 1. vojni je bil vojak, 1915 poslan na rusko fronto, nato albansko, kasneje na tirolsko in soško.

Po ustanovitvi države SHS je bil glavni pobudnik za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani, kar je pripravljal že od leta 1907/08. Plodno je deloval v Vseučiliški komisiji pri Narodni vladi SHS v Ljubljani (sestavil poslovnik, posebno spomenico), pripravil prvi statut univerze in predloge za predavatelje, načrt za ustanovitev psihološkega inštituta. Univerza kralja Aleksandra je bila ustanovljena 23.7.1919, vendar dr. Rostohar zaradi spletk ni bil izbran za profesorja. Vrnil se je v Prago in bil docent na Karlovi univerzi, od 1923 na novoustanovljeni Masarykovi univerzi v Brnu - od 1924 je bil izredni profesor, nato od 1931 redni za psihologijo - do 1939. V študijskem letu 1934/35 je bil dekan filozofske fakultete.
Leta 1925 je na univerzi ustanovil samostojni oddelek za študij psihologije s psihološkim inštitutom za eksperimentalno psihologijo (vodil ga je 22 let), 1926 je spodbudil ustanovitev pedagoškega muzeja v Brnu.

Med 2. vojno (1942) se je vrnil v Slovenijo, po koncu pa nadaljeval delo v Brnu (do upokojitve 1948). V Brnu je ustanovil tudi Visoko socialno šolo, bil njen profesor in rektor (1948/1949). 1949 se je vrnil v Slovenijo, v letih 1950-1957 predaval v Ljubljani na FF kot redni profesor za psihologijo, nato do jeseni 1960 kot honorarni prof. Na FF so na njegov predlog ustanovili katedro za psihologijo (1950) in psihološki inštitut (1952), kjer je bil prvi predstojnik (do 1958). Rostohar je bil tudi pobudnik ustanovitve poklicne posvetovalnice pri tedanjem Centralnem higijenskem zavodu LRS, ki jo je v začetku tudi vodil (zdaj delujejo pri Uradih za delo). Več let je bil predsednik slovenske sekcije Združenja psihologov FLRJ in predsednik Združenja psihologov Jugoslavije ter dolgoletni predsednik Društva za študij otroka v Brnu. Z referati je sodeloval na vrsti psiholoških kongresov v Pragi, Brnu, Bratislavi in Ljubljani ter predsedoval 1. kongresu v Brnu (1934) in 2. v Ljubljani (1937), pa tudi 1. kongresu jugoslovanskih psihologov na Bledu (1960). V kongresnih publikacijah so objavljena njegova predavanja, izdajal in urejal je revijo Psychologie (1935-1949).

Mihajlo Rostohar je začetnik empirične psihologije in avtor študijskih psiholoških smeri v Sloveniji: obče, socialne, razvojne in politične psihologije. Proučeval je razvoj domišljije, pojmovanja, otroško igro, pozornost (izdelal aparat za merjenje nihanja in trajanja pozornosti) sinestezijo, reprodukcijo barvnih likov, metode začetnega branja (uvedel analitično-sintetično metodo) ... Objavil je nad 260 znanstvenih prispevkov in vzgojil prve rodove slovenskih psihologov (v letih 1950-1978 jih je diplomiralo 310). Prispevke je objavljal v delih, katerih sourednik je bil, pa tudi v čeških, nemških, francoskih, hrvaških in slovenskih časopisih: Listy filologické, Vseštudentský kalendař, Česká mysl, Slovanský Přehled, Vierteljahrsschift für wissenschaftl. Philosophie und Soziologie, Biologické listy, Lékařské rozhledy, Věstník V. Sjezdu, Nové Čechy, Časopis lékaru českyh, Ruch filosofický, L´ année psychologique, Péče o mládež, Naša Věda, Školské reformy, Nové školy, Psychologie, Slovo a slovesnost; Jugoslavija, Jutro, Razprave SAZU, Razred za zgodovinske in družbene vede II, Mladina, Naši razgledi, Sodobna pedagogika in drugih.

Ob znanstvenem delu se je vseskozi polno angažiral na področju slovenske kulturne, izobraževalne in socialne politike. V gimnaziji je bil član tajnega društva Zadruga (1896/1897), v Kranju je dal pobudo za litografiran list Brstje. Oba lista sta imela poleg literarnega in izobraževalnega tudi narodno politični značaj. Kranjski gimnazijci, sodelavci Brstja so bili tesno povezani s hrvaškimi srednješolci, ki so izdajali Novo nado. Na Dunaju je bil sprva član društva Slovenija, po odcepu je bil soustanovitelj izobraževalnega kluba Skala, ki je izdajalo glasilo Omladina. Rostohar je po nadaljevanju študija v Gradcu prenesel dejavnost tudi tja, narodno-radikalni študentje so tu ustanovili društvo Tabor (1904), nato še v Pragi Adrijo.Največjo vrednoto je tem društvom predstavljal narod. Kot dijak in študent je pisal pesmi, večina jih je bilo posvečenih Emiliji Schöner iz Leskovca pri Krškem.
1911. leta je bil soustanovitelj, soizdajatelj in sourednik Vede v Gorici, revije liberalno usmerjenih izobražencev, ki je podpirala jugoslovansko usmeritev. Po sporu je začel izdajati lasten časopis za napredno kulturo Napredno misel (1912 izhajal v Krškem, 1913-14 v Pragi). Veliko je pisal o nacionalnem vprašanju, svojemu mnenju, da ni možno ustvariti enotnega naroda vseh Jugoslovanov, ker bi to pomenilo konec individualnosti posameznih narodov, se ni odrekel nikoli, boril pa se je za politično enotnost Slovencev, Hrvatov in Srbov po načelih enakopravnosti za vse. V manifestaciji 29.10.1918 je na Kongresnem trgu v Ljubljani z balkona tedanjega deželnega dvorca prisegel zvestobo Jugoslaviji skupaj z desetimi slovenskimi častniki, čeprav je bila v Ljubljani še Avstro-Ogrska vlada in vojaška posadka.

Odlikovanja in počastitve (izbor): Spomenica univerze v Brnu (1958), red zaslug za narod (1961), doprsni kip pred Univerzo v Ljubljani (1989, ob 70-letnici Univerze), doprsni kip v Gaju zaslužnih občanov v Krškem (3.6.1976, delo prijatelja Vladimirja Štovička).

Dela:

Uvod v znanstveno mišljenje (1910); Theorie hypotetického soudu (1911); Za novi socializem (1923); Studiez vývojové psychologie. Díl 1 (1928); Psychologické základy počátečního čtení s praktickým návodem ke čtení (1934); Psychologie sociální (1948); Psychopathologie (1948); Psychologie jako věda o subjektivní skutečnosti (1950); Obča psihologija (1951); Socialna psihologija (1952) ; Pedopsihologija (1953); Začetno branje po analitično-sintetični metodi (1961); Osnove obče psihologije (1964); Osnove socialne psihologije (1965); Psihologija (1966)

 

Literatura
ES, str. 290-291 (Benedetič A., V. Pečjak); 150 let ŠvLpK (1962), str. 77-80 (Štefančič M.) in 88-94 (Rostohar M.); Smerdel S.: Zaoral je globoke brazde ... V: NP, let. 1, št. 9 (1964), str. 7,9; Zoran I.: Iz pesniške zapuščine dr. Mihajla Rostoharja. V: Dl, let; Benedetič A.: Vloga prof. Dr. Mihajla Rostoharja za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. V: Obzornik, št. 4 (1987), str. 265-272; KSČ (1977), str. 251-261 (Melik V.) in str. 243-249 (Toličič I., Bezić B.); Berkopec O.: Nekrology. – Zvláštní otisk. – Slavia, roč. 37 (1968), seš. 1, str. 181-182; Burjanek J.: Publikace M. Rostohara do roku 1938. – Tipkopis (5 f.) (1950); VKK-D, COBISS (jan. 2005)


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 26.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh