230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



ROMIH, Tomaž


Rojen:  18. december 1853, Dobje (Marija Dobje) pri Planini nad Sevnico

Umrl:  15. december 1935, Novo mesto


Kraj delovanja: 


Osnovno šolo je obiskoval v Dobju in Celju, gimanzijo v Celju (maturiral 1872), filozofijo, matematiko in fiziko je študiral na univerzi v Gradcu (do 1875). Strokovni izpit za učitelja matematike je opravil 1877 v Mariboru, za poučevanje na ljudskih šolah 1878 v Gradcu in 1882 za poučevanje na meščanskih šolah. Doktoriral je iz filozofije leta 1890 v Gradcu.

Hospitacije je opravil na vadnici mariborskega učiteljišča, bil od 1876 pomožni učitelj na deški osnovni šoli v Ptuju, od 31. 7. 1887 pa stalni strokovni učitelj na meščanski šoli v Krškem. Po upokojitvi Ivana Lapajneta je bil leta 1906 imenovan za ravnatelja, šolo je vodil do leta 1923, vmes pa eno šolsko leto poučeval še matematiko na ljubljanskem učiteljišču.

Na Ptuju je bil tajnik slovenske Čitalnice in sodelavec Božidarja Raiča, tu je 1883 ustanovil pevski zbor (poznejše Pevsko društvo Ptuj). Kot tajnik učiteljskega društva v Ptuju je dosegel izstop le-tega iz nemške Štajerske učiteljske zveze (Lehrerbund) v Grazu (1885), po njegovem prizadevanju je bila v Ljubljani ustanovljena Zaveza slovenskih učiteljskih društev. Dosegel je, da so učitelji strokovne izpite opravljali v Mariboru namesto v Gradcu. Bil je tudi brezplačni tajnik ptujske posojilnice.

V Krškem je sloves meščanske šole močno dvignil. Ustanovljen je bil 4. razred meščanske šole (drugi primer v monarhiji, prvi na Češkem), kar je finančno podprla Josipina Hočevar, ki je plačala tudi prenovo šole (1903) in prispevala štipendije revnim nadarjenim otrokom. Leta 1908 je dosegel pri oblasteh, da so se začele šolati tudi deklice, sprva kot hospitantke. Krška meščanska šola je kot prva meščanska v Avstro-Ogrski uvedla koedukcijo (skupno vzgojo in izobraževanje dečkov in deklic v mešanih razredih, od 1910). 15 let je bil aktivni predstavnik učiteljev v Okrajnem šolskem svetu, v letih 1890-1892 predsednik Zveze slovenskih učiteljskih društev, za katero je dal pobudo in napisal večji del pravil. Po letu 1818 je bil v Kraljevini SHS član skupine za »preustroj narodnega šolstva« v Ljubljani, ki je pripravila smernice za razvoj slovenskega šolstva. V Krškem je bil mentor osnovnošolskim in meščanskošolskim učiteljem za strokovne izpite, vodil je tudi obrtno-nadaljevalno šolo, tečaje za kmečke fante in knjigovodske tečaje za obrtne mojstre. Njegova žena Ana je bila skrbna sodelavka Dijaške kuhinje.

Tri mandate (1896-1908) je bil krški župan, skrbel je zlasti za izboljšanje občinskih cest in mostov. 1899 je ustanovil bolnico, prva leta jo je tudi sam vodil. Gradnjo stavbe je finančno omogočila Josipina Hočevar. Javna je postala leta 1905 in imela status okrajne bolnice. Prvi zdravnik je bil dr. Kaisensberger. Bil je tajnik Kmetijske podružnice Krško, pozneje pa predsednik. Osebno je pregledoval nove nasade z ameriškimi trtami, vodil vinogradniške tečaje in v Krškem uvedel letne vinske sejme (zanje je tudi sestavil poslovnik). Ustanovil je Vinsko zadrugo Krško, za katero je bila podana pobuda že junija 1887. Do junija 1907 je bil odbornik Kmetijske družbe v Ljubljani. V Ljubljani je bil tudi med soustanovitelji Kranjskega društva za varstvo živali (1903) in član prvega odbora.

Bil je ustanovitelj Občinske hranilnice Krško (1901) in Zadružne tiskarne (tiskarno je ustanovila krška hranilnica leta 1905). Hranilnico je do smrti vodil sam (trije zaposleni), tiskarno pa upravni odbor, ki mu je predsedoval. Tehnični vodja tiskarne je bil Andrej Levar. Leta 1910 je bila dana v najem bratoma Rumpret, 1911-1915 Ivanu Koželju, nato pa prodana v Ljubljano. S finančnim sodelovanjem Hočevarjeve je kot župan poskrbel, da je Odbor za upravo mestnega premoženja sezidal t.i. »mestno hišo« za uradniška stanovanja. 1899 je bil izvoljen za predsednika krške Čitalnice, 1910 v 12-članski kranjski odbor za progo od Brežic do Žužemberka (ta proga ni bila zgrajena). Po prenehanju tretjega županskega mandata je bil v Krškem občinski svetovalec.

Strokovne in polemične članke je objavljal v: Popotnik, Letna poročila meščanske šole v Krškem, Zora, Slovenec, Slovenski narod, Dolenjske novice itd. Napisal je prvi slovenski učbenik o knjigovodstvu.

Odlikovan je bil z redom sv. Save 5. razreda, krška mestna občina ga je imenovala za častnega občana, bil je častni član Pevskega društva Ptuj in Prostovoljne požarne brambe Krške.

Dela:

Temeljni nauk o knjigovodstvu. 1, Jednostavno knjigovodstvo (1889); Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah (1892)

 

Literatura
SBL 3, zv. 9 (1960), str. 130-131 (Kranjec S.); LPDDMŠvK 18 (1927), str. 31-37 (Vutkovič J.) in 28 (1937), str. 9-11; KSČ (1977), str. 218, 222 (Žnidar V.); Rismal M.: Kulturniki in organizatorji med učiteljstvom meščanskih šol (1960, tipkopis), str. 37-40; Pavlič S.: Pregled razvoja šolstva v Krškem do leta 1941. V: ZzHŠiP, let. 1 (1964), str. 141-142; DN, let. 19, št. 4 (1903), str. 35; let. 23, št. 12 (1907), str. 124; VKK-D; COBISS


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 26.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh