230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



RIPŠL, Dragotin Ferdinand


Rojen:  1. november 1820, Šentjur pri Celju

Umrl:  8. november 1887, Krško


Kraj delovanja: 


Oče je bil učitelj, pri njem je v Šentjurju tudi obiskoval ljudsko šolo. Po gimnaziji v Celju je študiral teologijo in filozofijo v Gradcu. V duhovnika je bil posvečen leta 1843.

Kot kaplan je služboval na Vranskem (1844-1845), v Slovenskih Konjicah (1845-1847), Rogaški Slatini (1847-1848), nato na Koroškem – v Rojah (1848-1849) in Št. Andražu (1849-1851). V Brežicah je bil najprej kaplan (november 1849 – april 1852), nato provizor (april – julij 1852) in spet kaplan (julij 1852 – april 1854). Kot kurat je pozneje služboval v Sv. Miklavž nad Rimskimi Toplicami (Lažiše, 1854-1859). V avstrijsko-italijanski vojni je bil vojni kurat 47. pešpolka (1859-1864). Življenjska pot se mu je nato znova vrnila v Posavje: služboval je kot župnik v Loki pri Zidanem Mostu (1864-1874) in na Vidmu pri Krškem (1874-1887).

Velja za začetnika sadjarstva v Posavju. Napisal je sadjarski priročnik in učil kmete cepljenja lesnik in drugih tedanjih divjih jablan. Sodeloval je z dr. Ludvikom Gutmannsthal-Benvenutijem, lastnikom graščine Boštanj, ki je gojil cepljenke, kmetijskim podružnicam in šolam pa jih tudi podarjal. Ohranilo se je ime Ripšlova jabolka (tafeljček, vigolje).

Bil je tudi aktiven politik, patriot. 1865. leta je kot član pripravljalnega odbora sodeloval pri ustanavljanju slovenske čitalnice v Sevnici, kjer je bil med najaktivnejšimi. Na slovenskem taboru v Sevnici 2. maja 1869 je zahteval slovenščino kot učni jezik. Izpostavil je tudi potrebo po slovenskih višjih šolah v Ljubljani, Celju in Mariboru ter »pravniškem vseučilišču« (pravni fakulteti), da bodo sodniki lahko sodili v domačem jeziku. Slovensko čitalnico je ustanovil tudi v Loki pri Zidanem Mostu (1870), bil je podpredsednik čitalnice v Laškem (1869-1870)

Pisal je pesmi, šentjurska rojaka Benjamin in Gustav Ipavec sta jih uglasbila in leta 1859 so izdali pesmarico. Precej njegovih pesmi je ponarodelo (Majol`ka, Slovenska dežela, Ko b` sodov ne b`lo ...). Za moške pevske zbore je v 20. stol. njegove pesmi prirejal Radovan Gobec.

Kot duhovnik je s kronikami Sv. Miklavžu in Vidmu ohranil pričevanje svoje dobe, cerkveno zgodovino in podrobne opise cerkva v teh župnijah, pa tudi narodnega življenja in domoznanske opise. Kroniko je napisal tudi za Loko, vendar je bila med drugo vojno izgubljena. Vse je bogato ilustriral. V župnijah je ustanavljal nedeljske šole in zahteval slovensko uradovanje županov.

Objavljal je razne sestavke v Drobtinicah, Slovenskem glasniku, Koledarju Družbe sv. Mohorja, Slovenskem gospodarju, Slovenskem narodu. F. Ripšl je bil med 40. ustanovnimi člani Društva slovenskih pisateljev (1872), soustanovitelj Glasbene matice v Ljubljani (1872) in soplačnik ustanovnega deleža Narodne tiskarne v Ljubljani (1872).

Nagrobnik mu je na Vidmu oskrbel duhovnik Josip Žičkar, vzidan je v zunanji zid cerkve sv. Ruperta. Ob 100-letnici smrti je Zveza kulturnih organizacij Laško vzidala spominsko ploščo na župnišče pri Sv. Miklavžu. Portretno plaketo sta izdelala kiparja Vladimir in Vladimira Štoviček, ob 90-letnici smrti je Sadjarsko društvo Slovenije o njegovem življenju in delu izdalo knjigo, zavzeto je pri tem jubileju sodeloval Rudi Cimperšek. Videmsko kroniko je prevedel Olaf Lovrenčič, prevod je ostal v rokopisu.

Dela:

Pesmarica za kratek čas (1859); Kratki nauki za sadjerejo (1867, 1874); Chronik der Pharre St. Niclas (18 Chronik der Pharre Videm (rokopis, 1880, prevod 1992, tipkopis)

 

Literatura
Cimperšek R.: Ob 90-letnici smrti (8.11.1977) Dragotina Ferdinanda Ripšl-a, slovenskega pesnika, kronista, sadjarja itd. (1977, tipkopis); Lovrenčič O.: Dragotin Ferdinand Ripšl. V: Kronika Fare Videm (1992, tipkopis), str. 1-2 ; Cvetko D.: Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Knj. 3 (1960), str. 66, 91, 113, 210, 510; ZL / Kovačič M. ... [et al.] (1994), str. 28-29; Rajšp V.: Dragotin Ferdinand Ripšl. V: MK 1987 (1986), str. 139-141


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 26.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh