230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



RESSEL, Josef


Rojen:  29. julij 1793, Chrudim (Češka)

Umrl:  9. oktober 1857, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Ljudsko šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo v Linzu, topničarsko šolo (od 1809) v Čeških Budejovicah, po treh letih pa nadaljeval še študij knjigovodstva, kmetijstva in farmacije na dunajski univerzi (1812-1813), izredno pa še mehaniko, hidravliko in civilno arhitekturo. 1816 je končal še dveletni študij gozdarstva v Mariabrunnu.

16.3.1817 je dobil službo distriktnega gozdarja pri »posestvu študijskega zaklada« v Pleterjah, kjer je vodil pogozdovanje v petih dolenjskih okrajih na površini 73.150 oralov (tudi kostanjeviškem in krškem s sedežem v Šrajbarskem turnu). Skupaj s Francem K. Skolo, cestnim asistentom, je premeril in kartiral Krakovski gozd, na Dunaju pa objavil razpravo o izračunavanju površin in razdaljemerstvu (1817, 1829). Jeseni 1820 je bil premeščen v Ljubljano, pozneje je delal v Trstu, Motovunu, Benetkah, od 1848. leta v Trstu (kot lesni strokovnjak je bil zaposlen pri mornarici). Umrl je za tifusom v Ljubljani, pokopan je na starem ljubljanskem pokopališču zaslužnih mož - Navju.

Oskrboval je predvsem slovenske in istrske gozdove, skrbel za ekološko primerno pogozdovanje (uveljavljeni golosek preusmeril k oplodnim in prebiralnim sečnjam). V rokopisu je ostalo več razprav: navodilo za delo okrožnih gozdarskih uradov (1827), o zgodovini gozdov na Krasu in vzrokih nepogozdenosti Krasa (1836), predlog o pogozditvi Krasa (ok. 1851, nedokončan), zgodovina mornariških gozdov (1855). Za lažje delo je izumil vrsto pripomočkov: dendrometer, krivljenje rastočih hrastovih vej, pripravo za umetno krivljenje lesa, tri načrte za cirkularno žago na vetrnik itd. Veliko se je ukvarjal z melioracijami: izsušitev delte Neretve, logov pri Dunaju, Ljubljanskega barja, regulacija Mirne, beneških lagun, načrt za namakanje Egipta itd.

Znan je predvsem kot izumitelj, prednjači ladijski vijak (patent 1827, prva ladja z vijakom je preplula Atlantik 1845. leta). Za rečni promet po Savi je predlagal mehanizem za vožnjo proti toku. Izdelal je načrte za: plug s štirimi rezili, za stiskalnico za olje in grozdje (edino zanju je prejel javno nagrado), sejalnik, valjčne in epicikloidne mline, brezsmradno stranišče, perkusijsko granato, natrzajni top, valjčni stroj za vroče stiskanje kovinskih predmetov, drsne ležaje je razvil v kroglične in valjčne, načrtoval naprave za prenos informacij (pnevmatična pošta, prenosni optični telegraf), železniške parne lokomotive, cestna parna vozila itd. Veliko iznajdb si je zamislil za mornarico: izboljšal je kompas, kronometer, pantograf – napravo za prenos risb v izbranem merilu in vrsto drugih inovacij. Podelili so mu deset patentov, število iznajdb (ki so bile tudi uporabljane) pa je vsaj petkrat večje in deloma še neraziskano. Iznajditelj je bil tudi njegov sin HEINRICH (npr. zračni vijak za pogon balonov, 1871).

V občini Krško in Dolenjskem je bil poznan kot »pleterski žolnir« (po ljudsko obrnjena beseda inženir). Po izročilu je v Kostanjevici na Krki preizkušal ladijski vijak, tu je menda našel tudi prvo ljubezen. Njegovo bivanje v teh krajih sta leposlovno obdelala češki pisatelj Zdenko Plahura v biografskem romanu Bronasta spirala (Praga, 1953) in Josip Jurčič v povesti Kloštrski žolnir, ki pa nima zgodovinske vrednosti.

1911. leta mu je Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo pri vhodu pleterskega samostana vzidalo spominsko ploščo. V Kostanjevici na Krki se po njem imenuje Resljeva ulica in gostinski lokal Ota in Fanike Sevšek, ki tudi skrbita, da poimenovanje Žolnir nosijo promocijski elementi obrata (vrčki, hrana, npr. plošča »žolnir« ... ). S priložnostnimi prireditvami in članki se ga je v preteklem polstoletju večkrat spomnil Lado Smrekar.
Pletersko-kostanjeviška legenda: V svojem času je bil Ressel tako priljubljen, da so mu celo Uskoki, ki so ga okradli, vrnili konja, uro in denar, ko so spoznali, kdo je bil okradenec. Ponoči so mu stvari prinesli nazaj, ga poklicali k oknu, da bi se opravičili, medtem pa se je v samostanskem prostoru, kjer je bival, udrl strop – tako so mu rešili še življenje.

Tega vsestranskega izumitelja (na področjih: tehnike, kemije, rudarstva, prometa, energetike, arhitekture in gradbeništva, vojnih ved, kmetijstva, merskih naprav itd.) si lastijo vse države, kjer je bival (Češka, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Nemčija (oče je bil češki Nemec) in Italija). Je svetovni izumitelj, čeprav si je veliko njegovih iznajdb prilastilo nekaj drugih držav, ki skušajo uveljaviti svoje izumitelje. 20.11.1937 so mu odkrili spomenik tudi v Ljubljani pred tehniško fakulteto, počastitve je doživel v vseh navedenih državah.

Dela:

Wiederbewaldungsplan für die Gemeindegrunde in Istrien (rokopis 1848, izšlo v petih jezikih 1993)

 

Literatura
ES 10 (1996), str. 179-180 (Anko B., Sitar S.); SBL 3, zv. 9 (1960), str. 87-90 (Murko V.); SiKVpS 4, DiBK (1996), str. 223-224 (Dražumerič M.); Sitar S.: Letalstvo in Slovenci 1 (1985), str. 40, 41, 87, 88, 90, 100, 120, 318, 378; Sitar S.: SSZ,ZiT (1987), str. 150-151; KSČ (1977), str. 561-562 (Adamič F.); Markelj M.: Izum preskušal na Krki. – V: DL, let. 45, št. 27 (1993), str. 9; Gaberc S.: Vsestranski izumitelj. – V: Gea, let. 3, št. 7 (1993), str. 10-11


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 26.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh