230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



RAČIČ, Božo (Kume)


Rojen:  26. marec 1887, Čatež ob Savi

Umrl:  27. maj 1980, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Ljudsko šolo je obiskoval na Čatežu ob Savi, učiteljišče v Ljubljani (maturiral 1909).

Poučeval je na Kalu pri Krmelju (1909-1914) in v tem času aktivno sodeloval pri snovanju ilegalnih revolucionarnih enot Preporoda v krškem okraju (sodelavci Preporoda iz posavskih krajev so bili še N. Grčar, Franc Grebenc, Anton Gunde, Anton Kuntarič). V 1. svetovni vojni je bil vojak v Srbiji (1916-1918), po njej je poučeval v Adlešičih (od 1919), 1925 je bil imenovan za ravnatelja Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani (1925-1946).

Domovini in tujini je z razstavami (Pariz, Leipzig, Barcelona, Cleveland, Helsinki, Bukarešta, New York, Berlin, doma pa zlasti na Bledu itd.), katalogi, razpravami, članki itd. predstavil slovensko ljudsko umetnost. Kot ravnatelj je skrbel za sistematični strokovni pouk, zasnovan na domačem izročilu, prizadeval si je tudi za oživljanje domačih obrti kot gospodarske dejavnosti (zlasti v Beli krajini).

Strokovne in poljudne članke (nad 100) o pletenju, ljudskih vezeninah, pisanicah, vrbogojstvu, pletarstvu, čebelarstvu, gospodarskih in političnih vprašanjih je pisal v številne časopise doma in v tujini (tudi v ameriške), od domačih npr. Ilustrirani Slovenec, Razori, Dolenjski razgledi, Loški razgledi, Slovenski izseljenski koledar itd. Izdeloval je umetnostnoobrtne predmete: kipce, rezljane okvirje za slike, pisal pesmi, slikal, risal, gnetel glino in plastelin. Urejal je albume in arhiv slovenske umetne obrti, si prizadeval za odkup predmetov in njihovo muzejsko hranjenje.

Bil je častni član Belokranjskega muzejskega društva (in njegov soustanovitelj), častni član turističnega društva Metlike, prejel je priznanja novomeške in belokranjskih občin, Slovenskega etnografskega društva, red zaslug za narod z zlato zvezdo države Jugoslavije itd. Po njem se imenuje Prosvetno društvo Božo Račič v Adlešičih.

Sin Boža Račiča, MIRKO RAČIČ je bil leta 1948 slovenski olimpijec v Londonu, tekač na 400 m in 4 x 400 m. Vnukinja MOJCA RAČIČ SIMONČIČ je bibliotekarka etnologinja v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.

Dela:

Sušenje v gospodinjstvu (1926); Kuharske bukvice za kmečke žene in dekleta ali sto jedi za kmečke ljudi (1924); Nova kuharska knjižica; Lace-making in Jugoslavija (1938); Mala ljudska kuharica (1953, 1956 i.e. 1957); Pletenje (1957); Belokranjske (otroške) pesmi(ce) (1924, 1956, prir.)

 

Literatura
SBL 3, zv. 9 (1960), str. 2-3; Dular J.: Kumetu v slovo. V: DR, sn. 4, št. 2 (1980), str. 29; ES 10 (1996), str. 31 (Račič Simončič M.); Dular J.: Pomembni Belokranjci (1988), str. 53-54; Boštanj (1998), str. 321-322 (Šnuderl I.)


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 26.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh