230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



PRAUNSEIS, Alojzij


Rojen:  20. marec 1866, Sevnica

Umrl:  3. avgust 1934, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Rodil se je trgovcu in občinskemu svetovalcu Francu Praunseisu in Alojziji, rojeni Kaulič, v hiši na Glavnem trgu 16. Občutek narodne zavesti je dobil že v družini. Oče je bil soustanovitelj narodne čitalnice v Sevnici (26. 11. 1865), od 29. 12. 1867 njen podpredsednik, bil pa je tudi član pripravljalnega odbora za organizacijo 5. vseslovenskega tabora v Sevnici (2. 5. 1869).

Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, 1882 pa se je z družino preselil v Šentjur pri Celju. Gimnazijo je najprej obiskoval v Celju, od koder se je moral zaradi nacionalne nestrpnosti nemških profesorjev preseliti v Novo mesto, kjer je 1885 maturiral. Od tam je odšel študirat na univerzo v Gradec, najprej pravo, nato medicino. Tam je bil član Akademskega društva Triglav in njegov zastavonoša 1891–2. 1893 je promoviral iz medicine, nato pa na Dunaju dokončal klinične študije, kjer se je specializiral tudi za zobozdravnika.

Poleti 1895 se je nastanil v Celju kot okrajni splošni zdravnik, posebno pa kot zobozdravnik, in začel ordinirati 8. 8. t. l. na Ringstrasse št. 9. Kot okrajni zdravnik je deloval za občine celjska okolica, Teharje, Sv. Lovrenc in Svetina. Konec 90. let se je posvetil samo zobozdravstvu. Velja za prvega stalno naseljenega domačega zobozdravnika na Slovenskem. V Celju je deloval kot odbornik v sokolskem društvu, kjer je bil tudi predsednik kluba biciklistov, in v narodni čitalnici. Februarja 1900 se je poročil z Ireno Kulterer, hčerko odvetnika in koroškega rodoljuba iz Velikovca. Z avgustom 1900 se je preselil v Ljubljano in 8. 8. t. m. na Marijinem trgu (današnji Prešernov trg) odprl zobozdravniško ordinacijo, ki jo je hitro povzdignil med prve v Ljubljani, zavestno utirajoč pot slovenskemu zobozdravstvu. 1904 je začel dvakrat tedensko ordinirati v Novem mestu, od 1906 enkrat tedensko. Z družino je živel v hiši na tedanji Miklošičevi cesti 6 v Ljubljani. Imel je hčer Vero, ki se je poročila z državnim tožilcem dr. Hinkom Lučovnikom.

Praunseis je bil kavalirski značaj, srčno dober in radodaren, zlasti do slovenskih dijakov. Akademskemu društvu Triglav je ostal požrtvovalen podpornik do zadnjega. Po 1919 je bil poverjenik starešinske zveze »Triglava« za Ljubljano. V narodnem pogledu je bil nepopustljiv, kar je pokazal zlasti 1904–1908 v bojih za poslovenjenje Društva zdravnikov na Kranj¬skem. Bil je med ustanovitelji Zdravniške zbornice za Slovenijo 1923 in dalj časa njen odbor¬nik ter ustanovitelj, dolgoletni predsednik in naposled častni predsednik društva zobozdravnikov. Bil je nesporno ena od najznamenitejših figur za področje zobozdravstva med obema vojnama, tako v Društvu zobozdravnikov za Slovenijo in Istro, Društvu zobozdravnikov Slovenije, v Društvu zobozdravnikov Dravske banovine in v Zdravniški zbornici, kjer je vodil tozadevni odbor. Ko je 1924 začelo izhajati Glasilo zdravniške zbornice, je društvo zobozdravnikov napotilo v glasilo Praunseisa za referenta vseh stanovskih in strokovnih prispevkov. Sodi v zaključeno vrsto stare akademske garde, ki je v dobi vzbujajočega se slovenskega narodnega ponosa, zlasti v svojih študijskih letih, vedno korakala v prvih vrstah. Kot zdravnik je bil vedno globoko socialno čuteč in dobrotnik. Bil je član mnogih kulturnih in karitativnih društev v Ljubljani, mdr. Ljubljanskega Sokola. 1916 je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono, 1931 z redom sv. Save III. stopnje. S svojim rojstnim krajem in okolico je bil povezan vse do zadnjega, saj je imel v Podvrhu pri Sevnici svoj vinograd, ki mu domačini še danes pravijo Praunzajc. Zadnje mesece svojega življenja je bolehal na težki srčni hibi. Umrl je v ljubljanski splošni bolnišnici.

 

Literatura
SBL 2, zv. 7 (1949), 475 (Andrejka R.) (online). Dostopno na: http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:2265/VIEW/ [uporabljeno 30. 4. 2012]; RZiLvOS (2011), 27–29.

N, 11. 1. 1868, št. 2, 14; N, 24. 4. 1869, št. 17, 134; SN, 22. 4. 1869, št. 47, 1; D, 5. 8. 1895, št. 22, 8; SGp, 15. 8. 1895, št. 33, 290; D, 5. 2. 1897, št. 6, 8; SN, 17. 3. 1899, št. 63, 3; S, 21. 2. 1900, št. 42, 2; N, 24. 2. 1900, št. 8, 70; S, 25. 7. 1900, št. 168, 3; SGp, 26. 7. 1900, št. 30, 5; S, 11. 8. 1900, št. 183, 7; DN, 1. 7. 1904, št. 13, 127; DN, 15. 7. 1904, št. 14, 137; DN, 1. 12. 1905, št. 23, 240; DN, 15. 12. 1905, št. 24, 255; DN, 1. 6. 1906, št. 11, 100; DN, 16. 11. 1916, št. 34, 134; SN, 8. 3. 1925, št. 55, 3 (slika); J, 19. 3. 1926, št. 65, 3 (slika); SN, 19. 3. 1926, št. 64, 2; SN, 3. 8. 1934, št. 174, 1, 2, 4 (slika); J, 4. 8. 1934, št. 177, 3 (slika); S, 4. 8. 1934, št. 175, 5; SN, 4. 8. 1934, št. 175, 4; J, 7. 8. 1934, št. 179, 4; KSM 1934, št. 4, 347 (slika); Sl. l. KBUDB, št. 57/1931; ISIS, 10/(2001), št. 10, 71, 72, 73; ZobV 60/(2005), št. 3–5, 313.


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 29.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh