230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



PRAH, Jože


Rojen:  25. april 1963, Celje

Umrl:  ,


Kraj delovanja: 


Rodil se je mizarju Jožetu Prahu in Marti, rojeni Šeško, kot najstarejši izmed treh otrok. Po končani osnovni šoli v Sevnici je šolanje 1978 nadaljeval na Gozdarskem šolskem centru Postojna (gozdarska srednja šola), kjer je maturiral 1982. Po odsluženi vojaški obveznosti v Benkovcu se je 1983 vpisal na Gozdarski oddelek Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Po enem letu je prekinil študij in se 1984 zaposlil v Gozdnem gospodarstvu Brežice, TOK gozdarstvo Radeče, kjer je bil pripravnik in nato 1985 v Tozdu gozdarstvo Radeče revirni gozdar in tudi v. d. direktor Tozda v letu 1986. Po več reorganizacijah gozdarstva je od 1993 zaposlen na Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice, Krajevna enota Radeče kot revirni gozdar (Jatna, Svibno, Dole pri Litiji). Ob delu je 2002 diplomiral na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani. Z družino živi na domači Zajčji Gori nad Sevnico. V zakonu z Ano, rojeno Zidar, imata otroke Ajdo, Aljaža in Emo.

Prah je poleg poklica gozdarja naravovarstvenik, ljubitelj gozdov in ljubiteljski fotograf, ki vidi v sodelovanju, v neformalnem izobraževanju in v druženju možnost dobrega in kvalitetnega razvoja na področju poznavanja gozda in življenja v njem ter razvoja podeželja in podeželanov. Je organizator in (so)mentor številnih študijskih krožkov in drugih oblik učenja na podeželju, ki so vplivali na razvoj kraja (Svibno) in vplivajo pozitivno tudi na naseljenost krajev (dolina Sopote, Oglarska dežela idr.). Učenje v študijskih krožkih spodbuja tudi v okviru Zavoda za gozdove Slovenije in KTRC Radeče. S pomočjo krožkov je utrl, označil in predstavil javnosti vrsto tematskih poti. Je pobudnik vsakoletnega tekmovanja v Sloveniji z naslovom: Naj pot. Oživil je etnografsko zanimive dogodke in bil pobudnik prireditev, ki so postale tradicionalne (Splavarji na Savi, Teden gozdov na Dolah, Pohod po Poti oglarjev, Srečanje pevskih skupin na Lisci, Mednarodno leto gora in prvo srečanje planincev v samostojni Sloveniji na Lisci, Mednarodno leto gozdov, Dolina Sopota, kjer si človek gozd in voda podajo roko, Karavane študijskih krožkov, Parade učenja idr.). Da bi prispeval h kakovostnejšemu življenju ljudi na svojem območju, je sodeloval v projektu trinajstih občin (od Kamnika do Radeč) Po poteh dediščine.

Prah je občasni predavatelj na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji v Novem mestu ter Oddelku za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete v Ljubljani. Aktiven je v Komisiji za evropske pešpoti v Sloveniji, kjer je bil tajnik (2002–2005), od 2005 pa je njen predsednik. Bil je član delovne skupine, ki je pripravila Študijo o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti (2010). V Turistični zvezi Slovenije je aktiven kot predsednik Komisije za razvoj turizma v gozdnem prostoru (od 2008) in kot podpredsednik Sveta za razvoj turizma. Po njegovem idejnem projektu je s sodelavci 1999 ponovno razmahnil oglarjenje, ki je bilo nekoč stalnica v slovenskem gozdnem prostoru. V akcijo 29. 5. 2009 se je vključilo 19 krajev prižiga v Sloveniji, eden pa v Srbiji. Od 2009 je predsednik Kluba oglarjev Slovenije. Med 1985–2010 je bil član Lovske zveze Slovenije, tajnik Lovske družine Radeče in predsednik komisije za javnost pri Zvezi lovskih družin Zasavje ter pobudnik 20 strokovnih srečanj gozdarjev in lovcev v Zasavju (1995–2005). Kot ustanovni član (2002) Društva za razvoj slovenskega podeželja aktivno sodeluje v njegovem upravnem odboru. Aktivno je sodeloval pri prvih podeželskih parlamentih v Sloveniji 2011 in 2012 s svojimi referati. Še posebej se je zavzemal za ustanovitev lokalnih akcijskih skupin v Sloveniji.

Bogata je tudi njegova publicistična dejavnost. Je avtor številnih strokovnih člankov s področij gozdarstva, varstva narave in razvoja podeželja (Gozdarski vestnik, Glas dežele, Planinski vestnik, Kmečki glas, Lovec, Novičke Andragoškega centra Slovenije idr.) ter zloženk, brošur in vodnikov (Oglarska pot, Vodnik po turistično-zgodovinsko-gozdnih učnih poteh, Svibno v sliki in besedi, V Svibnem je res lepo, Blaž Jurko) ter priročnika (Dole pri Litiji, kraj, kjer živi oglarstvo (2002)). Kot urednik, soavtor in/ali fotograf je sodeloval pri mnogih knjižnih delih (Zbornik o domačem in Gašperjevem kostanju (2007), Oglarstvo v preteklosti za prihodnost (2010), učbenik Osnove gozdarstva (2010), V poslanstvu dreves (2011), Gozdovi, pešpoti in vode v Sloveniji (2011), Za gozdove in ljudi (2012), Gozdni sadeži, vrnitev h koreninam (2012), Študijski krožki kot prispevek k razvoju lokalne skupnosti (2013), idr. Sodeloval je tudi pri filmski seriji Drevesa pripovedujejo. Je koordinator vsakomesečne oddaje Naša hosta na Radiu Kum in pobudnik projekta vzpostavitve lesno-predelovalnih centrov po celotnem Posavju, v katerem bi povezali vse člene verige, od gozdarjev, do lastnikov gozdov, odkupovalcev, podjetij in občin. Od osnovnošolskih let dalje je aktiven član PD Lisca Sevnica, kjer je bil mladinski vodnik, voditelj mladinskih taborov, dva mandata predsednik društva (1991–95; 1998–2010) in urednik društvenega glasila Mladi Planinec. Bil je član UO Planinske zveze Slovenije (2007–2010) ter vzgojitelj in animator mladih v PD Radeče. Bil je pobudnik razglasitve rastišča Clusijevega svišča na Lovrencu pod Lisco za naravni botanični spomenik (1994) in pobudnik razglasitve najdebelejšega drevesa v Sloveniji - Gašperjevega kostanja na Močilnem pri Radečah za dendrološki spomenik (1998), kjer je poskrbel tudi za njegovo zaščito in obliko donatorske pogodbe (2005).

Priznanja: zaslužni znak MK, PZS (1986); bronasti častni znak, PZS (1992); znak za zasluge, LZS (1994); srebrni častni znak MV, PZS (1997); srebrni častni znak, PZS (2000); zlati častni znak, PZS (2002); medalja Dušana Kvedra - Tomaža, Občina Sevnica (2002); priznanje za promocijo učenja in znanja, Andragoški center Slovenije (2004); Zlatnik Občine Radeče (2003); Naj gozdar Slovenije po izboru bralcev Kmečkega glasa za leto 2008 (2009); zaslužni vodnik, PZS (2010); posebno priznanje za prizadevno prostovoljno delo v turistični društveni organizaciji, Turistična zveza Slovenije (2012); zlata medalja Sava Kladnika, OŠ Sava Kladnika Sevnica (2013); plaketa Državnega sveta RS za najzaslužnejše prostovoljce za leto 2014 (2014).

 

Literatura
SGl, 11. 12. 2002, št. 69, 1 (slika); Cobiss (3. 2. 2014); http://tvu.acs.si/priznanja/dobitniki/index.php?did=10&leto=2004; http://www.youtube.com/watch?v=GSuDO49tAPU (21. 1. 2014); intervju (6. 2. 2014); Jana, 30. 9. 2014, št. 39, 32–33 (slika); PO, 18. 12. 2014, št. 26, 8.


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 29.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh