230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



PETROVČIČ, Miran (Branimir)


Rojen:  14. oktober 1904, Dobe pri Kostanjevici na Krki

Umrl:  16. oktober 1969, Ljubljana


Kraj delovanja: 


V Kostanjevici na Krki je oče služboval kot uradnik na Okrajnem sodišču Kostanjevica, leta 1909 se je družina preselila v Ljubljano. Tam je Miran obiskoval štirirazredno ljudsko šolo in klasično gimnazijo. V dijaških letih je bil član društva Preporod. V Ljubljani je tudi študiral pravo, diplomiral je leta 1929. V študentskih letih je bil član društva Jadran.

Kot odvetniški pripravnik se je 15. 1. 1930 zaposlil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, a že od 1. 5. 1930 je služil vojaški rok v šoli za rezervne oficirje v Sarajevu. Po vrnitvi je nadaljeval delo pri Okrožnem sodišču, marca 1933 pa se je zaposlil kot pravni referent pri Mestnem poglavarstvu Ljubljana. Sprva je bil vodja personalnega oddelka, od maja 1939 pa domovinskega oddelka. Do septembra 1945 je ostal v službi pri Mestnem ljudskem odboru Ljubljna, od 1. 10. 1945 na Ministrstvu za prosveto Vlade NRS kot vodja oddelka za ljudske odre in od septembra 1946 znova pri MLO. Leta 1948 je bil imenovan za direktorja Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, naslednje leto se je vpisal na Akademijo za igralsko umetnost, na oddelek za režijo. Diplomiral je leta 1952.

Miran Petrovčič je bil aktiven član gledališke družine Šentjakobskega odra od leta 1927. Bil je igralec, režiser, dramatizator, dramaturg, prevajalec in predsednik, t.j. organizator predstav. Bil je tudi odličen mentor mladim igralcem, med njimi so bili: Stane Sever, Fran Milčinski-Ježek, Ančka Levar, Pavle Jeršin, Franjo Blaž, Mija Vidic, Silva Danilov, Ana Grgurevič, Marjan Lombar, Rudi Kosmač, pa tudi vrsti igralcev in pedagoških delavcev Mestnega gledališča ljubljanskega.

Nastopil je v 182 vlogah, statistika šteje 2436 njegovih predstav. Med izstopajočimi so bili Argon v Molierovem Namišljenem bolniku, Frieder v Dreyerjevi igri Ljubezem sedemnajstletnika, Miškin v Idiotu F. M. Dostojevskega, Katz v Haškovem Vojaku Švejku. Režiral je ok. 80 del, od domačih starejših avtorjev (Linharta), do avtorjev moderne (Cankarja, Župančiča) in sodobnikov (Kraigherja), in dela največjih svetovnih gledaliških duhov (F. Schillerja, O. Wilda, B. Nušića). Z ženo Ervino, roj. Wrischer, igralko in kostumografinjo, sta bila gosta tudi v njegovi rojstni Kostanjevici na Krki, zlasti sta pomagala oblikovati izvirno predstavo Kloštrski žolnir, ki jo je po Jurčičevi zgodbi zasnoval Lado Smrekar. V gostovanja je Petrovčič vodil tudi ansambel Šentjakobskega gledališča (prvič 1956). V slovenščino je prevajal gledališka dela, zlasti iz srbskega, hrvaškega in nemškega jezika.

Dela:

Dramatizacija: Jurčič J.: Hči mestnega sodnika (1952); Tavčar I.: Otok in struga (1953); Jurčič J.: Domen (1962), Jurij Kozjak (1964)
Urednik: Jubilejni zbornik Šentjakobskega gledališča: 1920-1950 (1950); Jubilejni zbornik Šentjakobskega gledališča: 1920-1961 (1961?)
Prevajalec: Nestroy J.: Ah ta ljubezen šmentana (1953); Lichtenberg W.: Veselo potovanje (1954); Fodor L.: Uspavanka (1954); Bobić L.: Družina Blo (1957); Ostrovskij A. N.: Gozd (1958)

 

Literatura
VT (2003), str. 636-639 (Ovsec P.): SLNP (1985), str. 234; ES 8 (1994), str. 331 (Mahnič M.)


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 24.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh