230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



PAULIN, Alfonz


Rojen:  14. september 1853, Leskovec pri Krškem

Umrl:  1. december 1942, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Oče August je bil oskrbnik veleposestva Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem pri grofu Antonu Aleksandru Auerspergu (med 1850 in 1880). Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, višjo gimnazijo v Novem mestu (v 7. razredu s sedmimi sošolci bojkotiral pouk, 1871), nekaj tednov na Reki, 7. razred dokončal v Celju, 8. pa spet v Novem mestu (maturiral 1873). Na Filozofski fakulteti v Gradcu je študiral prirodopis, fiziko in matematiko (1873-1877), diplomiral 1878 iz prirodopisa, zaključni izpit iz matematike in fizike opravil 1880, 1884 pa iz slovenščine kot učnega jezika. Vmes še častniški izpit (1874), kot rezervni poročnik je bil avgusta 1878 vpoklican ob avstrijski okupaciji v Bosno in Hercegovino (Bihać, Bosanski Petrovac), težko zbolel in se nato dve leti zdravil doma.

Zaposlen je bil na realki v Ljubljani (1880/1881) in na državni gimnaziji (1881-1910), na lastno željo se je 1910 upokojil. 1886 ga je deželna vlada imenovala za ravnatelja Vrta domovinske flore v Ljubljani. Ob ustanovitvi slovenske univerze so mu ponujali mesto predavatelja botanike, kar ni sprejel, 1920 je bil imenovan za direktorja botaničnega vrta, ki je bil priključen univerzi, 1921/22 -1925 je na univerzi predaval sistematično botaniko, 1931 je bil za stalno upokojen. Izredni član SAZU je bil od leta 1940 dalje.

Alfonz Paulin je bil znanstvenik mednarodnega slovesa. Odkril je okoli 200 novih ali manj poznanih rastlinskih vrst, precej jih je dobilo (zabeleženo tudi v svetovni literaturi) ime po njem (npr. Taxus intercedens Paulin, Alchemilla carniolica Paulin...), paulinov glavinec (Centaurea alpigena Paulin) po novejših izsledkih ni samostojna vrsta. Po njegovi zaslugi je Slovenija zaslovela z Blagayevim volčinom (Daphne Blagayana Freyer). S skrbnim pregledom in korekturami vsega do tedaj natisnjenega in zbranega prirodoslovnega gradiva je natančno izoblikoval floristično podobo Slovenije svojega časa.

Njegovo življensko (in znanstveno najvišje ovrednoteno) delo je Flora exiccata Carniolica (Posušena kranjska flora), herbarij, s katerim se je ukvarjal 40 let (do 1936), vsi knjižni snopiči skupaj imajo 2.000 rastlin (tiskane shede - tiskani seznami - Schedae ad Floram exiccatem Carniolicam – so izhajale od 1901 do 1966, objavljali: avtor, F. Dolšak, T. Wraber). Velja za znanstveno delo po katerem so se zgledovali mnogi botaniki v svetu. Sodeloval je tudi pri sestavljanju drugih, svetovno znanih botaničnih zbirk in s prispevki v naravoslovnih delih: Flora Exiccata Austrohungarica (sodeloval 1883-1913), Flora exiccata Stiriaca (1903-1905), Hegyjevi Illustrierte Flora von Mitteleuropa (1906-1925), Beckerjevem delu Violae Europaeae (1910) in z mnogimi drugimi avtorji. Za Orožnovo Vojvodino Kranjsko II. (1901) je napisal poglavje Kranjsko rastlinstvo in živalstvo, za Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar je uredil vse gradivo, ki se nanaša na naravoslovje (sodelovanje 1887-1893), pri Zoološkem atlantu (1905), v referatu ob oceni Erjavčeve Mineralogije (1884) je podal smernice za pouk mineralogije na srednji šoli itd. Napisal je prvi slovenski izvirni učbenik botanike (1898).

Drugo življenjsko delo prof. Paulina je bil botanični vrt Univerze v Ljubljani. Ob prevzemu 1886 je bilo v vrtu pod 1.000 rastlin, ob upokojitvi ga je zapustil s 7.100 rastlinami, že v letu 1910/11 je imel zamenjalne stike s 96 botaničnimi vrtovi v svetu. Vrt je uredil po naravnem sistemu rasti (npr. močvirja) in po geografskih združbah (npr. skalnjaki). Paulinov dolgoletni sodelavec je bil Franc Juvan, ki je v vrtu delal 64 let (1896-1960). V letih 1969-1992 je Botanični vrt spet vodil Leskovčan, prof. Vinko Strgar.

Rojstni okolici se je prof. Paulin oddolžil s študijo Raslinske razmere močvirnih predelov krške ravnine in Gorjancev (Uskokov) (1896). V Leskovcu pri Krškem ima družina Paulin vzidani dve nagrobni plošči na južni strani župnijske cerkve Žalostne Matere božje. Oče August je bil oskrbnik gospostva Šrajbarski turn v času, ko je Marija Auersperg dala postaviti mavzolej možu Antonu Aleksandru (pesniku Anastasiusu Grünu). Okoli mavzoleja je bil na novo nasajen rastlinski park, ki naj bi ga po ljudskem izročilu pomagal zasaditi sin Alfonz (1877), že prej je bil urejen angleški park. Prav tako ostaja zapisano izročilo, da je poslikavo cvetličnih motivov na stropnih poljih (med rebri) cerkvene ladje financiral nekdanji grajski oskrbnik (zdaj so prebeljena in čakajo restavriranja). Freske naj bi prikazovale cvetlice grajskega parka in okolice.

Prof. Paulin je prejel viteški križec Franc Jožefovega reda, bil je častni član Muzejskega društva Slovenije in Prirodoslovnega društva Slovenije. V Botaničnem vrtu (na Grubarjevem nabrežju) so mu postavili kamnit spomenik, pri leskovškem gradu mu je Prirodoslovno društvo Slovenije ob 50. obletnici smrti odkrilo spominsko ploščo (1992) in pripravilo tridnevni simpozij v Krškem.

Dela:

Prirodopis rastlinstva (1898); Schedae ad Floram ensiccatam Carniolicam. Heft 1-5 (1901 – 1907); Über die geographische Verbuitung von Daphne Blagayana Freyer (1902); Die Farne Krains (1906); Flora der Sanntaler Alpen (Steiner Alpen) (1907, soavtor A Hayek); Übersicht der in Krain bisher nachgewiesenen Formen aus der Gattung Alchemilla L. (1907); Der k.k. Botanische Garten zu Laibach (1912); Index seminum (anno … collectorum) quae Hortus Botanieus Labacensis pro mutua commutatione offert; Zur Kenntnis der Pilzflora Krains (1913); Botanika za I. in II. razred srednjih šol (1919, 1944, po Paulinovem delu prir. F. Dolžan)

 

Literatura
SBL 2 (1933-1952), str. 264-267 (Piskernik A.); Strgar V.: Botanični vrt Univerze v Ljubljani (1973), str. 7-9; ES 8 (1994), str. 274-275 (Wraber T.); Jogan N.: Razstava ob 50. obletnici smrti A. Paulina . V: Proteus, let. 55, št. 9/10 (1993), str. 374; KSČ (1977), str. 558-560 (Adamič F.); 150 let šole v Leskovcu pri Krškem (1962), str. 28 (Riedl A.); Simpozij in odkritje plošče A. Paulinu. V: NG, let. 13, št. 9 (1992), str. 52


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 24.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh