230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



PARMA Viktor
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

PARMA, Viktor


Rojen:  10. februar 1858, Trst

Umrl:  25. december 1924, Maribor


Kraj delovanja: 


Starša, Ivan (policijski uradnik) in Matilda roj. Mattei, sta bila izborna pianista. Otroštvo je preživel v Trstu in Benetkah, ljudsko šolo obiskoval na Reki in v Zadru, gimnazijo v Zadru, Novem mestu in Tridentu, pravo je študiral na Dunaju (diplomiral 1881).

Leto dni je bil praktikant pri policijskem ravnateljstvu v Trstu, nato pri policijskem komisariatu v Ljubljani, poslej pri upravah okrajnih glavarstev kot policijski komisar v Kočevju (1883-1885), Kranju (1985), Krškem (1886-1887), spet Kranj (1887) in Kočevju. Leta 1890 je bil povišan v okrajnega komisarja in premeščen v Litijo, nato v Postojno (1893-1895, Logatec (1895-1898), Kamnik, leta 1900 kot okrajni glavar v Črnomelj (1900-1906) in Litijo (1906-1914). 1914 je bil disciplinsko upokojen, preselil se je v avstrijsko prestolnico (1915), kjer je živel do septembra 1920, ko se je vrnil v Slovenijo. V Mariboru so ga imenovali za častnega kapelnika Narodnega gledališča, s skromnim mesečnim honorarjem, saj je dobival zelo nizko pokojnino.

Že kot otrok je igral klavir in violino, kot dijak violino in čelo (sodeloval pri orkestralnih koncertih in operah v Zadru, Novem mestu nastopal kot violinist pri čitalniških prireditvah, ustanovil je tudi dijaški orkester in zanj komponiral glasbo). Na Dunaju je obiskoval Brucknerjeva predavanja in študiral kompozicijo in napisal prvo opereto Princ Lizika, ki je ni dokončal.

V Krškem je vodil Krški godbeni klub, ki je deloval pri Bralnem društvu. Za salonski orkester je skomponiral koračnico Hej, Krčani (že 1882, kar kaže, da je imel v Krškem poznanstva že pred prihodom v mesto), v času njegovega bivanja v mestu pa so nastale tudi druge skladbe. Pod Parmovim vodstvom so na silvestrovo 1886 v Krškem zaigrali njegov novi Venček slovenskih ljudskih pesmi. Kaže, da je njegovo domoljubno in glasbeno delovanje nekaterim presedalo, bil je ukorjen in poslan v Kranj (1887). Leta 1906 je ponovno prosil za premestitev v Krško, vendar je bil poslan v Litijo.

Njegova skladateljska bera: devet gledaliških del, 20 instrumentalnih, 11 vokalnih, k trem igram je uglasbil pevske vložke, skladal polke, valčke, koračnice, skladbe za klavir, vokalno glasbo za zbore, samospeve. Zelo je cenil melodijo, kot skladatelj se je gibal v stilu italijanske romantične smeri, približal se je verizmu. Večja dela so bila sproti izvajana v Ljubljani (medel odmev), v Zagrebu (lep sprejem), po letu 1908 množično tudi drugod, od Črne gore do Dunaja. Velja za najuspešnejšega slovenskega operetnega skladatelja in avtorja prve slovenske opere (Urh, grof Celjski), čeprav mu je Slovenija in prestolnica vse prevečkrat obračala hrbet.

V njegov spomin je bilo v Krškem takoj po 2. vojni poimenovano Slovensko kulturnoumetniško društvo Viktor Parma, ki je zamrlo leta 1954..Po Parmi so poimenovali tudi simfonični orkester tega društva (vodil Josip Pfeifer). 1973 je bil ustanovljen Mešani pevski zbor Viktor Parma, ki sta ga vodila Adolf Moškon in Janko Avsenak (do 1993). Tudi drugod so se glasbene skupine poimenovale po Parmi (Trst, Trebče pri Trstu …).

Prejel je Red sv. Save (1922), bil je častni član Narodnega gledališča v Mariboru.

Dela:

Opere: Urh, grof Celjski (1894); Ksenija (1896, znan je zlasti Intermezzo, ki se izvaja tudi posebej); Stara pesem (1897); Zlatorog (1919); Pavliha (dokončal Ivo Muhvič, 1924)
Operete: Caričine amazonke (1902); Nečak ali Lukavi služnik (1906); Venerin hram (Apolonov hram, 1908); Zaručnik v škripcih (1917)
Scenska glasba k igram: Rokovnjači (1897); Legionarji (1903); Mogočni prstan (1923)
Godalni kvartet: Godalni kvartet v A-duru (1923)
Vokalno-instrumentalna dela: Povodni mož (1910); Sveti Senon (1922) , obe na Prešernove verze; Lepa kumica
Lahka in zabavna glasba (izbor): Jourfix marš (1883), hitra polka Vse rešeno, francoska polka Milica (1883), potpuri Pesnij venec (1883), četvorka Spomini na Kranj (1885), Pozdrav Gorenjski (1892), Bela Ljubljana (1892), Triglavske rože, valček (1900), koračnica Mladi vojaki (1900), Straža ob Savi, koračnica (1912), španski ples Rosita bolero (1913), Cesarska koračnica (1917), Prestolonaslednikova koračnica (1917), Veseli pastir (1920), koračnica Naši fantje (1922), Jadranska straža, koračnica (1924)
Vokalna dela: Hajd na ples, polka za ženski zbor s klavirjem (1889), na Gregorčičeve verze Svarilo (1891, ženski zbor s klavirjem), Čolničku (1900, mešani zbor), Projekt (1906, tenor s klavirjem), Veseli pastir (1920, valček za moški zbor in orkester) itd. Podrobno bibliografijo del prinaša Petroniovo delo Viktor Parma (Trst, 2002).
Partiture: Jour fixe (1883); Urh, grof Celjski (1895); Slovanske cvetke (1899); Bela Ljubljana (1899); Mladi vojaki (1899, 1900); Zdravice (1903, za petje in klavir); Triglavske rože (1903); Rokovnjači (1904); Legionarji (1904); O, te ženske (1908); Mina, valček iz operete Nečak (1908); Povodni mož (1911); Balkanska koračnica (1912); Mogočni prstan (1923); Mariša (1928)

 

Literatura
 


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 24.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh