230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



ORAŽEN, Ivan


Rojen:  8. februar 1869, Kostanjevica na Krki

Umrl:  11. marec 1921, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Ljudsko šolo je obiskoval v Kostanjevici na Krki, gimnazijo v Ljubljani (1881-1888) in Novem mestu (maturiral 1889). Medicino je študiral na Dunaju in v Gradcu, kjer je bil promoviran za doktorja medicine leta 1900. Naselil se je v Ljubljani, sprva kot pomožni zdravnik (sekundarij) delal v deželni bolnici, nato je vodil zasebno ambulanto kot praktični zdravnik.

V 1. balkanski vojni (1912) je s slovenskimi zdravniki Šlajmerjem, Krajcem in Premrovom zdravil srbske ranjence v Nišu. Po 1. svetovni vojni je bil zdravstveni referent pri deželni vladi za Slovenijo, šef zdravstvenega odseka (1918 do smrti) in prvi predsednik pokrajinskega zdravstvenega sveta za Slovenijo in Istro.

Aktivno je deloval pri Sokolu, telovadni organizaciji, ki je bila tudi politično opredeljena (sprva k Narodni stranki, po razcepu v njej k liberalizmu). Od 1907 je bil starosta Slovenske sokolske zveze, po njegovi izvolitvi so bile formirane »sokolske župe« (1909) kot vez med osnovnimi društvi in Zvezo. Izvoljen je bil tudi za podstarosto Vseslovanske sokolske zveze, 1919 pa za (prvega) starosto Sokolskog saveza Srba, Hrvata i Slovenaca.

Politično je deloval v Ljubljani kot občinski odbornik (1906-1910), kot član Narodno-napredne stranke je v deželnem zboru zastopal mesto Ljubljana (1908-1910). V vladi je bil član upravnega odseka, sodeloval pri ustanovitvi Medicinske fakultete (komisija A. Kraigher, I. Oražen, A. Zalokar), študij se je začel 1919 (sprva 4 semestre).

Vse družinsko premoženje (z ženo Geni, dedinjo pivovarne Auer - kasneje Union, nista imela potomcev) je podaril Medicinski fakulteti v Ljubljani kot pomoč mladim (zlasti nezakonskim otrokom) za študij medicine - za ustanovitev in vzdrževanje zavoda Oražnov dijaški dom. V njegovih ljubljanskih hišah (Wolfova 12, Dolenjska c. 29) je fakulteta uredila sobe za študente (v njih je do zdaj bivalo nad 800 medicincev), v kostanjeviški je bil počitniški dom Medicinske fakultete (hišo je fakulteta obnovila v letih 1994-1995). Iz družinskega nakita so narejene insignije dekana Medicinske fakultete.

V Kostanjevici na Krki so sokoli odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši (1933, Medicinska fakulteta jo je zamenjala 1995), slovenski zdravniki so mu postavili spomenik (po načrtu Borisa Kobeta, poprsje je kiparska stvaritev Staneta Jarma, odkrit 1973), v rojstni hiši je spominska soba (1998, sprva v gradu – samostanu, 1973), po njem se imenuje Oražnova ulica (v Kostanjevici in Ljubljani). Medicinska fakulteta podeluje Oražnova odličja. Z Oražnovo zapuščino v Kostanjevici na Krki sta se med drugimi ukvarjala domačina dr. Rado Žargi in Lado Smrekar.

 

Literatura
Zupanič-Slavec Z., F. Štolfa: Dr. Ivan Oražen (1998); SBL 2 (1933-1952), str. 227 (Pirjevec A.); ES 8 (1994), str. 147-148 (Dolenc A.); Borisov P.: Zgodovina medicine (1985), str. 393-394; Lavrenčič A.: Prvi starosta Jugoslovanske sokolske zveze dr. Ivan Oražen. V: Anthropos, let. 29, št. 4/6 (1997), str. 149-153; Dolenc A.: Dr. Ivan Oražen – mecen Medicinske fakultete v Ljubljani.  V: DL, let. 24, št. 16 (1973) = DR, sn. 2, št. 5 (1973), str. 88


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 24.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh