230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



MONTAGNANA Polidor de, plemeniti
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

MONTAGNANA, Polidor de, plemeniti


Rojen:  ok. 1530, Italija

Umrl:  02.10.1604, Novo mesto


Kraj delovanja: 


Študiral je v Benetkah in Padovi, kar mu je omogočil sorodnik, kostanjeviški (kasneje stiški) opat Wolfgang Neff. Okoli 1550 je postal dvorni kaplan kralja Ferdinanda I. na Dunaju. 1560 ga je vladar imenoval za stolnega prošta v Ljubljani (1560-1562) in župnika v Radovljici, oglejski patriarh Luigi Giustiniani pa 1561 za Savinjskega in Dravskega arhidiakona , vendar mu je bilo 1564 imenovanje za tri mesece odvzeto zaradi spora z ljubljanskimi meščani, nagibal pa se je tudi v način osebnega življenja protestantsih duhovnikov. Po rehabilitaciji je bil 1564 imenovan za župnika v Žalcu in Teharju. 1576 mu je deželni knez podelil grajsko kaplanijo sv. Nikolaja v Krškem, ki so jo zaradi neplačanih davkov zasegli deželni stanovi, 9. 9. istega leta pa še župnijo Leskovec pri Krškem in 1569 župnijo Laško ter beneficij sv. Antona in sv. Andreja v Celju. 1573 je postal arhidiakon na Kranjskem in v Marki. 22. 2. 1579 mu je cesar dal v upravljanje benediktinsko opatijo v Admontu, odpovedal se je naslovu arhidiakona. 1581 se je preselil v Laško, ker ga admontska redovna skupnost ni izvolila za opata. Vladar mu je podelil še beneficij sv. Katarine v Rogatcu in patronat nad župnijo Ihan. 1582 je postal komisar avstrijskega dela Oglejskega patriarhata in ponovno arhidiakon Savinjske doline in Dravskega polja. 14. 5. 1582 je bil imenovan za prošta Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu.

14. 6. 1594 je Montagnana v Gradcu postal magister filozofije, 1598 za kratek čas ponovno savinjski arhidiakon. Delo v času verskega razkola je ocenjevano bolj kritično, zato tudi Montagnano, ki je kot komisar predlagal nekatere spremembe, ki jih je zahteval čas, raziskovalci cerkvene zgodovine obravnavajo različno, od skrajno negativnega do razmevajoče primernega.

V Oglejskem patriarhatu in Habsburški monarhiji je užival precejšen ugled. Kapitlju v Novem mestu je uspel izboriti nekatere privilegije, obnovil je požgano kapiteljsko stavbo in v požaru (1. 3. 1576) poškodovano cerkev sv. Nikolaja, za glavni oltar pa pridobil dragoceno sliko tega svetnika, umetnino manierističnega mojstra Jacopa Robusti Tintoretta.

V leskovški župniji je zgradil novo zidano župnišče, v Krškem obnovil (do ok. 1582) cerkev sv. Janeza Evangelista, ki je bila poškodovana v kmečkem uporu 1573, ohranjen je še krstni kamen z izpisanim njegovim imenom in letnico 1582. Iz Krškega je pregnal protestantskega vikarja Ivana Weixlerja (1576), sicer pa so župnijo vodili njegovi vikarji (sam je v njej le malo bival). Z družino Moscon, ki velja za protestantsko, je vseskozi ohranil prijateljske stike, bil je prejemnik dohodkov, beneficijev in župnij, kjer so bili Mosconi lastniki ali fevdniki gradov in gospostev. Še za življenja si je v Laškem dal zgraditi spomenik. Marko Anton Moscon iz Šrajbarskega turna je bil tudi priča pri njegovi oporoki.

Cesar Maksimilijan II. ga je imenoval za tajnega svetnika (1564), Cerkev pa za apostolskega protonotarja.

 

Literatura
Dolinar F.M.: Prošti novomeškega kapitlja 1493-1993 (1993), str. 38-42, 101, 110, 167, 168, 171, 174, 178, 190; SBL 2 (1933-1952), str. 150-153; Slekovec M.: Polidor pl. Montagnana. – ZZ, let. 8, št. 28 (1895), str. 135-442; DZ 1996 (1997), str. 71-77 (Rajšp V.); Cevc E.: Trije poznorenesančni in en baročni nagrobnik v Laškem. V: ČzZiN, let. 47. Nova vrsta, let. 12 (1976), št. 2, str. 308-325 (316-319); Smole M.: Vicedomski urad za Kranjsko. Del 2 (1988), str. 35, 36, 215, 216, 265, 296


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 24.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh