230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



MAYER, Franc


Rojen:  19. maj 1866, Sevnica

Umrl:  6. januar 1940, Šoštanj


Kraj delovanja: 


Rodil se je komitatnemu svetniku in predstojniku okrajnega sodišča v Sevnici Jakobu Mayerju in Henrietti, rojeni Deutschmann, kot drugi izmed treh otrok v stavbi sodišča. Po očetovi upokojitvi 1870 se je družina iz Sevnice preselila v Celje, kjer je oče 1871 odprl odvetniško pisarno a še istega leta umrl. Mladi Mayer je po končani gimnaziji v Celju in kasneje v Ljubljani, kjer je bil sošolec Janeza Evangelista Kreka in Frana Gestrina, študiral pravo v Gradcu. Kot odvetniški koncipient je služboval v Gradcu in nato pri dr. Dečku in dr. Sernecu v Celju. V letih prebujenja in narodnostnih bojev je bil med tistimi, ki so med ljudstvo sejali narodno zavest. Zlasti se je udejstvoval z dr. Božidarjem Raičem, dr. Jožefom Šucem in dr. Josipom Vošnjakom, šoštanjskim rojakom. 1898 se je kot samostojni odvetnik naselil v Šoštanju. Takoj po prihodu je stopil v prednje vrste narodnega in gospodarskega gibanja. 1896 se je poročil z Marijo (Riči) Prus iz Slovenskih Konjic. Imela sta otroke Franca, Marijo in Dušana. V začetku 20. stoletja je dal v Šoštanju zgraditi klasično meščansko vilo, kasneje imenovano vila Mayer.

Dr. Mayer je bil kot ugleden odvetnik in znan narodnjak tudi družbeno in politično aktiven in ves čas v ospredju javnega življenja Šaleške doline. V Šoštanju je bil ravnatelj hranilnice in posojilnice (1900–10), član okrajnega zastopa (od 1900), okrajnega šolskega sveta, soustanovitelj Šaleške podružnice SPD (1904) in njen odbornik. Bil je predsednik podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda za Šaleško dolino (1900–5), po ustanovitvi samostojne podružnice za Šoštanj in okolico 1913 pa njen predsednik (1913–14) in namestnik predsednika (1914–15(?)). Pomembno vlogo je imel ob prevratu. 15. 10. 1918 je bil izvoljen za predsednika narodnega sveta v Šoštanju, prvega v Šaleški dolini. 1. 11. 1918 je narodni svet prevzel občinsko upravo mesta Šoštanj v začasno oblast, njegov predsednik Mayer pa je postal prvi občinski gerent in nadaljeval odvetniško prakso. Na njegovo pobudo je bila 1920 ustanovljena meščanska šola v Šoštanju, v kateri je od 1926 deloval kot podnačelnik upravnega odbora. Bil je župan občine Šoštanj mesto (1928–37/38) in častni meščan mesta Šoštanj. Pod njegovim županovanjem je Šoštanj 1931 dobil prvi javni vodovod, poimenovali so tudi ulice in trge. Do 1935 je bil član okrajnega cestnega odbora za Slovenj Gradec.

 

Literatura
Vošnjak J.: Spomini 2 (1906), 181; Vovko A.: OiČPDSCiM 1885–1918 (2004), 295, 296.

SN, 13. 8. 1868, št. 56, 4; D, 5. 7. 1895, št. 19, 2; SGp, 8. 2. 1900, št. 6, 4; PV, 10/1904, št. 3, 42–43; D, 16. 11. 1908, št. 132, 1; TS, 12. 2. 1931, št. 7, 3; S, 19. 5. 1931, št. 111, 3; TS, 7. 1. 1932, št. 1, 1; SGp, 6. 11. 1935, št. 45, 3; TS, 28. 5. 1936, št. 22,1; S, 9. 1. 1940, št. 5a, 6, 10; TS, 11. 1. 1940, št. 2, 1; ND, 12. 1. 1940, št. 3, 2; Sn, 13. 1. 1940, št. 10, 7; J, 14. 1. 1940, št. 10, 6, 20; ŠBL (2012) (online). Dostopno na: http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=309;
http://www.triptih.com/NewsDetail.aspx?NewsId=198; http://sostanj.info/zgodovina.php?pid=109; http://www.sostanj.info/zgodovina_prikazi.php?pid=122 [Uporabljeno 25. 6. 2013]; ZzV,VzZ, 19/2012, št. 1–2, 137–148.


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 1.8.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh