230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



MAJCEN, Milan


Rojen:  17. november 1914, Šentjanž na Dolenjskem

Umrl:  29. oktober 1941, Murence pri Šentjanžu


Kraj delovanja: 


Rodil se je posestniku, obrtniku in družbeno-političnemu delavcu Ivanu Majcnu in Mariji, rojeni Frelih, kot drugi izmed osmih sinov. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. 1927 je Majcnova domačija prišla na boben in so jo razprodali na dražbi. Kljub gospodarskemu propadu družine so ga starši po šestem razredu ljudske šole vpisali na meščansko šolo v Ljubljani, a se je že 1928 se je moral odločiti za poklic, ker njegovega šolanja niso več zmogli. V uk za natakarja ga je vzel sorodnik Ciril Majcen, ki je vodil kolodvorsko restavracijo v Zidanem Mostu. Tam je ostal do aprila 1932. Pred vojaščino in tudi po njej je kot gostinski delavec služil v raznih krajih v Sloveniji in ob hrvaškem morju, a se je zelo rad vračal v domači Šentjanž. Tu se je vključeval v delo društev; sokolskega društva, strelske družine in zlasti gasilskega društva, kjer je bil nekaj časa blagajnik in je spodbudil nastanek njihovega prosvetnega in kulturnega oddelka. Očetova politična dejavnost, gospodarski propad družine, delo in življenjske izkušnje so Majcna potiskale na levico politične usmeritve. 1936 je bil pobudnik ustanovitve Društva kmečkih fantov in deklet, ki je bilo ustanovljeno 14. 3. 1937, Majcen pa izvoljen za prvega predsednika. Trudil se je za ustanavljanje društev kmečkih fantov in deklet tudi drugod po Minski dolini in nastopal na raznih društvenih prireditvah. 1937–38 je kot namestnik blagajnika deloval v glavnem odboru Zveze društev kmečkih fantov in deklet. 1937 je bil zaposlen v ljubljanski kolodvorski restavraciji, 1938–39 kot plačilni natakar v ljubljanskem lokalu Daj-dam, potem pa je s svojim poklicnim tovarišem najel Keršičevo restavracijo in kavarno na Celovški cesti v Ljubljani. Kot gostinski delavec se je vključil v strokovno organizacijo natakarjev in kuharjev, kasneje imenovano Zvezo gostinskih nameščencev Jugoslavije, v kateri je odkrito zagovarjal pravice delavcev. V lokalu, ki ga je pozneje vodil sam, so se zbirali člani KPS, DKD Vzajemnost ter marksistično usmerjena študentska in vajeniška mladina.

Po okupaciji in ustanovitvi OF je sodeloval pri pripravah na oboroženo vstajo. Simpatizerstvo do komunistov je tedaj poglobil in bil 1941 sprejet v KPS. Ker so italijanske oblasti ugotovile, da je njegov lokal gnezdo komunistov, so v noči med 1. in 2. 8. 1941 izvedle racijo, ga aretirale in zaprle. Ob pomoči od zunaj mu je iz zapora po šestih dneh uspelo pobegniti skupaj z Francem Leskoškom in še dvema zapornikoma. Odšel je na Molnik v tabor Molniške partizanske čete, naprej v Iški Vintgar in na Mokrc, kjer se je vključil v 20. 8. ustanovljeno Mokrško partizansko četo. Septembra 1941 ga je vodstvo NOB kot komandirja poslalo v Mirnsko dolino organizirat partizansko četo z namenom zbuditi tod oborožen odbor in še posebej na območju nemškega obmejnega izselitvenega pasu južno od Save. Ker se je enota utaborila v gozdovih nad Mokronogom, so jo imenovali Mokronoška četa. Tu se je srečal z mrzlim bratrancem Jančijem Mevžljem, s katerim je 25. 10. odšel preko italijansko-nemške meje v Šentjanž. Nameravala sta pomagati ljudem, da bi ubežali pred izgonom na italijansko okupacijsko stran, zbrati orožje in pridobiti čim več borcev za nastajajočo Mokronoško četo. Po izdaji ju je oddelek nemških graničarjev iz Šentjanža 28. 10. okoli 19. ure obkolil v Vodenikovi hiši v Murencah pri Šentjanžu. Ker se nista hotela vdati, so ju napadli, napadena pa sta se odločno branila. Ker graničarji niso obvladovali položaja, so jim zvečer prišli na pomoč trije člani tajne državne policije iz Sevnice in vod zaščitne policije iz Krškega. Mevželj je padel zvečer istega dne, medtem ko se je Majcen, čeprav večkrat ranjen, boril še vso noč in dopoldne naslednjega dne po 15-urnem boju podlegel. Oba so pokopali v Šentjanžu.

Majcen je bil 20. 12. 1951 razglašen za narodnega heroja. Po njem so poimenovali 1952 ulico v ljubljanski Šiški, prav tako tudi ulici v Radečah in Novem mestu, ob dograditvi novega šolskega poslopja 1961 osnovno šolo v Šentjanžu, 1964 pa novoustanovljeni šahovski klub v Sevnici. Majcnovo ime so 1953 vklesali na ploščo v spominski loži novomeške študijske knjižnice in pozneje še na ploščo padlih 1941–45 v spominski avli Dolenjskega muzeja v Novem mestu. 1970 so mu na stavbi nekdanjega gostišča Keršič na Celovški cesti v Ljubljani vzidali spominsko ploščo. Ob 30-letnici njunega junaškega boja in upora so Majcnu in Mevžlju 1971 postavili tri spomenike. V Murencah, kjer so že 1950 odkrili spominsko ploščo, so po načrtu Borisa Kobeta na novo uredili ostanke Vodenikove hiše in vanje postavili njuni bronasti doprsji. Enaka spomenika so postavili tudi pred vhod šentjanške OŠ. Doprsji sta delo rojaka Julijana Renka. Na trgu sredi Šentjanža so jima odkrili velik bronast spomenik, delo Stojana Batiča, arhitekturni del pa je izdelan po načrtu Borisa Kobeta. V začetku 70. let je sevniška Občinska konferenca ZSMS organizirala več tudi dvodnevnih pohodov po poteh Milana Majcna in Jančija Mevžlja v teh in sosednjih krajih. Po Majcnu se je do 1991 imenovala novomeška vojašnica, na njenem dvorišču pa še vedno stoji bronasti Majcnov doprsni kip, delo Julijana Renka, ki ga je 1971 tja postavilo poveljstvo novomeške garnizije. Dan Majcnove (in Mevžljeve) smrti v Šentjanžu danes praznujejo kot krajevni praznik. Od 2010 Turistično društvo Šentjanž vsako leto na soboto, ki je bližja 29. oktobru, organizira »Pohod po poteh Milana Majcna« okoli Šentjanža.

 

Literatura
 Brezovar M.: NJMMiJM (1971); Mrvič S., Kos J.: PNOBnOOS (1989), 26, 100–109; ES 6 (1992), 367 (slika); Kos J.: MMŠJ (2001).

DL, 27. 10. 1951, št. 43, 2; DL, 25. 10. 1962, št. 43, 10–11; DL, 10. 11. 1966, št. 44, 5 (slika); DL, 11. 2. 1971, št. 6, 5; DL, 21. 10. 1971, št. 42, 4; DR, 16. 12. 1971, št. 3, 38–41; Mejak R.: TNOVOS (1962), 3–5.


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 1.8.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh