230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



MAJCEN, Ivan


Rojen:  12. november 1885, Šentjanž na Dolenjskem

Umrl:  29. julij 1943, Šentrupert na Dolenjskem


Kraj delovanja: 


Rodil se je posestniku Ivanu Majcnu in Mariji, rojeni Rebernik, kot prvi izmed dvanajstih otrok. Po osnovni šoli v Šentjanžu se je izučil mesarske obrti. Po očetu je podedoval posest ter imel gostilno in mesarijo. Bil je župan Občine Šentjanž (1912–20), tako kot predhodno njegov oče (od 1896). Bil je društveno aktiven in politično liberalno usmerjen. Kot najpomembnejši liberalec v občini je bil najprej član Narodne napredne stranke, od 1919 pa Samostojne kmetske stranke. 1920 pa je bil na njeni listi izvoljen za poslanca v ustavodajno skupščino Kraljevine SHS v Beogradu (1920–3). Odločno se je zavzemal za koristi domačega kraja. V Šentjanžu je bil soustanovitelj prostovoljnega gasilskega društva (1910) in njegov dolgoletni predsednik, soustanovitelj telovadnega društva Sokol (1910) in njegov dolgoletni starosta ter soustanovitelj podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, kjer je bil blagajnik (1910–2) in predsednik (1912–8(?)). Zaslužen je za zgraditev prvega gasilskega doma v Šentjanžu in kot soustanovitelj vodovodne zadruge (1933) v veliki meri pripomogel, da se je zgradil vodovod za Šentjanž in Češnjice. 1931 je ponovno, vendar neuspešno kandidiral za državnega poslanca. Prizadeval si je za podaljšanje železnice od Št. Janža (Tržišča) do Sevnice. 1912 se je poročil z Marijo, rojeno Frelih, iz Šentruperta na Dolenjskem s katero sta imela osem sinov: Ivana, Milana, Franca, Cirila, Nikolaja, Marjana, Jožeta in Petra. Ob okupaciji sta bila z ženo 25. 9. 1941 kot prva iz Šentjanža izseljena v Slavonsko Požego, njunih sedem živečih sinov pa je že ob kapitulaciji Jugoslavije prebivalo na območju poznejše Ljubljanske pokrajine oz. so tja pred izgonom pobegnili. Majcnoma se je uspelo iz izgnanstva vrniti že 1941 k sorodnikom na Puščavo pri Mokronogu in nato na ženin dom v Šentrupert. Julija 1943 so Majcna zaradi sodelovanja z osvobodilnim gibanjem ubili v postelji šentruperški prostovoljni protikomunistični miličniki, 29. 10. 1943 pa so ženo aretirali slovenski domobranci in jo predali nemškemu okupatorju, ki jo je še istega dne ustrelil v Selah pri Mirni. V vojni vihri je izgubilo življenje tudi njunih pet sinov. Izmed njih je sin Milan skupaj z mrzlim bratrancem Jančijem Mevžljem (PBL) 1941 padel v junaški borbi z nemškim okupatorjem v Murencah nad Šentjanžem in bil razglašen za narodnega heroja.

 

Literatura
 Brezovar M.: NJMMiJM (1971), 11, 14, 16; ŠP (1999), 18, 19 (slika); Kos J.: MMŠJ (2001), 1–2, 6, 18; HL (2004), 38 (slika), 39, 281; SLPGDŠ (2007), 14, 29; Vovko A.: OiČPDSCiM 1885–1918 (2004), 172.

J, 1. 11. 1931, št. 253, 5 (slika); Sl. l. KBUDB, št. 48/1933 (priloga); Mejak, R.: Topografija NOV Občine Sevnica: Šentjanž z okolico (1962), 1–2; DL, 10. 11. 1966, št. 44, 5 (slika).


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 1.8.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh