230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



LENČEK, Alojzij


Rojen:  7. julij 1827, Dolsko pri Ljubljani

Umrl:  20. julij 1884, Blanca pri Sevnici


Kraj delovanja: 


Rodil se je posestniku Lovrencu Lenčku in Uršuli, rojeni Potočin. 1851 se je poročil z Marijo (28. 10. 1828 – 24. 5. 1882), hčerko Nikolaja Klembasa, ki je bil še 1869 lastnik Hotela Klembas v Brežicah, k temu pa je sodilo do tedaj še 26 stavbnih zemljišč (1880 se kot lastnica Hotela Klembas omenja Marija Lenček, rojena Klembas, 1896 pa je hotel postal last Posojilnice Brežice in bil preimenovan v Narodni dom). Klembas je imel posest (hišo) tudi v Krškem, 1842 je z nakupom prešla na znana mecena Josipino in Martina Hočevarja, ki sta si tu potem zgradila svoj dom z vrsto drugih stavb. Lenčkovi so imeli veliko posestvo in dom na Blanci tik železniške proge. Lenček si je premoženje pomnožil z lesno trgovino in z gradnjo stavb ob »južni železnici«. Njegov dom je, ob Potočinovem nasproti Radeč, veljal za najlepšo stavbo Posavja svojega časa. Imel je otroke Marijo, Alojza, Franca, Ernestino, Nikolaja, Ano in Otilijo.

Lenček je bil več kot 20 let župan na Blanci, član sevniškega okrajnega zastopa in sevniškega krajevnega šolskega sveta (1870–82). S svojim poštenim, nesebičnim delovanjem si je pridobil zaupanje vseh krogov. 1864 je pripomogel, da se je pri sv. Antonu v Gorenjem Leskovcu nad Blanco odprla javna osnovna šola. Ko je uvidel, da Blanca potrebuje novo šolsko poslopje, a da je občinsko premoženje razmeroma majhno, je dal 1874 na svoje stroške sezidati novo šolsko poslopje in ga izročil šolski občini s pogojem, da se mu v večletnih obrokih povrne samo izdani kapital, brez obresti. 1877–78 je zgradil stavbo osnovne šole na Studencu pri Sevnici. Lenčkovi so mdr. veliko darovali za cerkev sv. Neže v Zagradcu nad Blanco.

Njegovo delo je bilo zelo odmevno tudi v Sevnici. Za novo župnijsko cerkev v Sevnici (1861–2) sta z ženo darovala srebrne svečnike na velikem oltarju. 26. 11. 1865 je bil soustanovitelj Narodne čitalnice v Sevnici, ki je bila slovesno odprta 7. 1. 1866 kot prva v Posavju in prva v savski dolini med Ljubljano in Zagrebom. Lenček je bil izvoljen za njenega podpredsednika (1865–67), na 2. občnem zboru 29. 12. 1867 pa za predsednika čitalnice. Izvoljen je bil tudi za predsednika pripravljalnega odbora čitalnice za organizacijo 5. vseslovenskega tabora v Sevnici, 2. 5. 1869, za katerega ima največ zaslug. Tabora, na katerem se je zbralo okoli 7.000 ljudi, se zaradi bolezni ni udeležil.

Lenček je bil slovenski liberalni politik. 1867 je na deželnozborskih volitvah kot slovenski kandidat kandidiral v brežiškem okraju (kmečka kurija) in bil 21. 1. 1867 izvoljen v štajerski deželni zbor v Gradcu (1867–70). 23. 2. 1867 je bil izvoljen še v državni zbor na Dunaju (1867–70), saj so tedaj vanj volili še deželni zbori. Slovenski poslanci so sicer predlagali Hermana in Razlaga, nemška večina štajerskega deželnega zbora pa je izvolila Lenčka in Lipolda. Pri sejah sta ostala narodnjaka in glasovala, kot je sklenil slovenski klub. 1871 in 1874 je ponovno, vendar neuspešno kandidiral v štajerski deželni zbor.

Lenček se je udejstvoval tudi na gospodarskem področju. 1868 je bil soustanovitelj političnega časopisa Slovenski narod. Skupaj z lastnikom posestva in dvorca Boštanj, baronom Francem Mayerjem-Mellnhofom, gradbenim inženirjem Antonom Smrekarjem (PBL) iz Sevnice in delniško družbo za rudarsko-železarsko industrijo in trgovino s kovinami z Dunaja, od 1874 lastnico premogokopa v Krmelju, so pridobili koncesijo za gradnjo leseno-železnega mosta čez Savo med Sevnico in dvorcem Teriška vas, ki je bil zgrajen 1876–77 kot drugi v Posavju. Lenček je bil marljiv kmečki gospodar, ki je s svojim vzgledom vzpodbujal k umnemu poljedelstvu, sadjarstvu in živinoreji. Za svoje delo je 1876 prejel zlati zaslužni križec s krono. Umrl je na svojem domu na Blanci, star 57 let. Pokopan je v Brestanici.

 

Literatura
NDL (1982), 44, 46; Melik V.: VnS (1965), 31, 383, 392; Ob100-letniciSTvS (1969), 4–29; Studenec (1985), 44; Vošnjak J.: Spomini 1 (1905), 233–235 (online). Dostopno na: http://www.archive.org/stream/spomini02vogoog/spomini02vogoog_djvu.txt [Uporabljeno 9. 11. 2009]; Vošnjak J.: ST (1869), 10; Zelič O. Z.: Sevnica (2009), 17–18, 19.

NŠAM, Brestanica, PK V (1838–1865), 109; N, 13. 12. 1865, št. 50, 410–411; N, 11. 1. 1868, št. 2, 14; SN, 3. 4. 1869, št. 39, 3; SN, 22. 4. 1869, št. 47, 1; N, 28. 4. 1869, št. 17, 134; SN, 6. 5. 1869, št. 53, 2; SN, 7. 9. 1869, št. 105, 4; SN, 28. 11. 1872, št. 138, 1; SN, 15. 1. 1876, št. 11, 3; LTb, 19. 2. 1876, št. 40, 4; N, 1. 3. 1876, št. 9, 70; SGp, 2. 3. 1876, št. 10, 102; SN, 15. 7. 1880, št. 159, 4; SN, 25. 5. 1882, št. 119, 4; N, 23. 7. 1884, št. 30, 241; SN, 21. 7. 1884, št. 166, 3; S, 22. 7. 1884, št. 167, 3; SN, 22. 7. 1884, št. 167, 3; SN, 24. 7. 1884, št. 169, 3, 4; SN, 28. 7. 1884, št. 172, 4; NŠAM, Brestanica, MK VII (1854–1894), 402.


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 29.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh