230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



LEINMÜLLER, Josip


Rojen:  1822, Dunaj

Umrl:  29. april 1898, Maribor


Kraj delovanja: 


Šolal se je na rodnem Dunaju. Na Dolenjskem je služboval pri okrajih Šrajbarski turn (do 1850) in Krško kot geometer ter v Novem mestu. Kot upokojeni nadinženir se je iz Novega mesta preselil v Maribor.

Njegovo delo v občini Krško je tesno povezano s sistematičnim raziskovanjem Neviodunuma, ki ga je pod okriljem (patronatom) Historičnega društva za Kranjsko (ustanovljeno leta 1843) po letu 1845 nadziral okrajni komisar in sodnik Okraja Šrajbarski turn Wilhelm Mack. Izkopavanja je vzpodbujal prof. Rechfeld iz Nassau, potem ko je na Drnovem kmet A. Horžen pri kopanju gradbenega materiala odkril rimsko centralno napeljavo, del kopališča (1845). Geometer ing. Leinmüller in poverjenik, okrajni glavar Ivan Zupanc sta po letu 1857
vodila prvo sistematično izkopavanje na Drnovem. Ing. Leinmüller si je za cilj zastavil rešitev vprašanja, kdo so bili stari naseljenci: Kelti ali Slovani. Kot aktivni član Historičnega (Zgodovinskega) društva za Kranjsko je na sestankih med leti 1857 in 1863 večkrat podal (ali so jih prebrali) referate o Neviodunumu (najdbah).

Rezultati prvega sistematičnega izkopavanja na Drnovem so društvo in javnost razočarali, razlogi so večplastni: skozi stoletja je bil velik odnos gradiva za nove zidave in tako deloma že do nerazpoznavnosti uničena dediščina preteklosti, neviodunske hiše so bile lesene, zato obseg mesta ni bilo mogoče ugotoviti, z rimskimi kamni so že prej bogato trgovali, kopanju so se uprli domačini ... Po najdbi pečatnega prstana s podobo konja, upodobljenega v keltskem stilu, pa je Leinmüller menil: »v pomanjkanju epigrafskih osnov« ... »so v prazgodovini tukaj prebivali Kelti«.

Tudi po odhodu v Novo mesto je kot gradbeni adjunkt ing. Leinmüller sodelovanje pri Historičnem društvu nadaljeval, teme pa razširil do 1865 na kranjska kmečka ženitovanja, rodoslovje (rodovniki rodbin Budina, Hren, Codelli, Crobat), Uskoke, protiturške tabore (pri Košani, na Dolenjskem), kranjsko ljudsko pesništvo in leta 1866 govoril o kranjskih ljudskih pripovedkah.

Njegov prispevek o grobišču Sajevce je objavljen v Die Mittheilungen der k. k. Central-Commission für Kunst- u. histor. Denkmalpflege, 1. Hefte des 6. Bandes. Iz okraja Kostanjevica je pri Historičnem društvu leta 1862 poročal tudi o rimski najdbi (votivnem kamnu) pri Malencah.

Dela:

Vodnikov spomenik (zbornik s prispevki 86 avtorjev, 1859)

 

Literatura
Zorn-Janša O.: Historično društvo za Kranjsko. V: Zgodovinski časopis, let. 46, št. 1 (1992), str. 41-64; št. 4 (1992), str. 457-468, let. 47, št. 2 (1993), str. 251-261; Petru S., P.: Neviodunum (1978), str. 11-13; Anzeiger für Kunde der deutschen Vorzeit. Dostopno na: http://www.archive.org/stream/anzeigerfurkunde27germ/anzeigerfurkunde27germ_djvu.txt [Uporabljeno 26.4.2009]; DN, let. 14, št. 10 (15.5.1898), str. 83; Janša-Zorn O.: Historično društvo za Kranjsko (1996), str. 223-224


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 23.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh