230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



LAZARINI, Adam Ludvik


Rojen:  19.12.1722, graščina Gotnik, Zabiče

Umrl:  23. marec 1795, Krško


Kraj delovanja: 


Posamezniki iz baronske rodbine Lazarini so večkrat prihajali v službo tudi v kraje današnje občine Krško in Posavja. Prvi znani je bil duhovnik Adam Ludvik, leskovški župnik v letih 1759-1795, junija 1904 je bil iz Krškega v Kamnik premeščen krški okrajni glavar Lazarini sredi 20. stoletja je bil Heinz Lazarini krški župan, takoj po 2. vojni pa je v Blanci učila učiteljica Lazarinijeva.

Adam Ludvik je obiskoval jezuitsko gimnazijo na Reki (do 1845), bil gojenec Khleslovega zavoda na Dunaju in študiral bogoslovje, ordiniran je bil 6. 9. 1750. Septembra 1853 je postal bakalavreat bogoslovnih ved. Služboval je kot upravitelj avstrijske župnije v Deutsch-Altenburgu in pet let kot penitenciar pri cerkvi sv. Štefana na Dunaju. Za župnika v Leskovcu pri Krškem je bil imenovan 25. 8. 1795 (nastopil 1760).

To je bil čas velikih cerkvenih in posvetnih sprememb pod vladarjema Marijo Terezijo in Jožefom II. Ljubljanska škofija je bila povzdignjena v nadškofijo (stare župnije: boštanjska, kostanjeviška, leskovška, raška, svetokriška (podboška) so ji bile upravno priključene 1787). 1793 se je iz leskovške župnije odcepila Župnija sv. Duha, Veliki Trn, mesto Krško je dobilo vikariat leta 1768. 1788 je cerkvena uprava uvedla dekanije, župnik Lazarini je bil prvi dekan Dekanije Leskovec (imenovan 1. 9. 1788)

Župnijsko cerkev Žalostne Matere božje v Leskovcu je preuredil v baročnem duhu  (obnova dokončana 1770, nova stranska oltarja s Herrleinovima slikama imata letnico 1777). 1777 je bila v Krškem dokončana tudi špitalska kapela sv. Duha, ki jo je dve leti gradil gradbenik Johann Fuchs, bila je ustanova lastnikov gospostva Šrajbarski turn in Krško (Rihard Jožef Auersperg). Prezidal je župnijski dvorec v Krškem, ki na vhodnem portalu spominja nanj s črkami in letnico LLBDL 1788 CRPLRF [L(udovik) L(iber) B(aro) D(e) L(azarini) 1788 C(aesarius) R(egius) P(arochus) L(eskoviciensis) R(estauravit) F(unditus)*

Njegova bogata knjižnica je bila prenesena na grad Smlednik (ostanek je zdaj v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani). Večino svojega bogastva je zapustil župniji Leskovec: za zgradbo zvonika v Leskovcu, župnijskim cerkvam Cerklje ob Krki, Leskovec, Veliki Trn ter vikariatni v Krškem itd.. Podprl je zdravstvo in socialo, za kirurgično ustanovo v župniji je namenil 9.000 gld.

Imenovan je bil za častnega kanonika (1789). Pokopan je bil v kapeli sv. Križa v Krškem.

 

Literatura
ZLŽ. Del 14, ŽŽL 3. V: MnJ, let. 5, št. 11 (1997), str. 9; Dular A.: Knjižnica gradu Smlednik po katalogu iz leta 1771. V: Kronika, let. 34, št ½ (1986), str. 15-32 – str. 16); KnSvZV. NŠKP (1994), str. 498, 499, 501, 521, 537, 542, 543


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 23.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh