230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



LAMUT, Vladimir


Rojen:  19. avgust 1915, Čatež ob Savi

Umrl:  31. marec 1962, Novo mesto


Kraj delovanja: 


Na Čatežu ob Savi je bil njegov oče učitelj, leta 1922 premeščen v Novo mesto, kjer je Vladimir obiskoval osnovno šolo in gimnazijo (maturiral 1935). V Zagrebu je študiral umetnostno zgodovino (1935/1936) in nato slikarstvo na pedagoškem oddelku slikarske akademije (diplomiral 1941) in nadaljeval specialko za slikarstvo, kar je prekinil čas vojne.

Kot honorarni učitelj risanja je poučeval na gimnaziji v Novem mestu (1942), bil kmalu aretiran in poslan v taborišče Gonars (do 3. 8. 1943), nato formalno zaposlen na ljubljanskih meščanskih šolah Vič in Moste (dejansko bolan in strt, večinoma v bolnišnici). Po vojni je poučeval na gimnaziji v Novem mestu (1945-1959), ob šolski reformi 1958/59 je bil prestavljen na osnovno šolo.

1938 je bil v Zagrebu med ustanovitelji likovne skupine Gruda, v internaciji je z ilustracijami sodeloval pri časopisu Novice izza žice, po vojni se je udeležil več slikarskih srečanj in likovnih dokumentiranj (1945 v kulturni ekipi 4. armade, 1946 po poteh 4. in 5. sovražnikove ofenzive, 1961 po poteh Gorjanskega bataljona, obiskal je Makedonijo itd.). Slikarsko se je izpopolnjeval v Parizu (1954), ob podpori UNESCA v grafiki v Bruslju (1959/60).

Izjemne so njegove grafike v tehniki suhe igle in litografiji ter barvni monotipiji, slikal je v olju, gvašu in akvarelu. Motivno je obdelal zlasti Dolenjsko, podeželje in mestne vedute, figuralno predvsem ženske akte, izstopajo pa njegovi avtroportreti. »Vso njegovo umetnost obvladujeta trpkost in krčevito nemirna impulzivnost." (M. Komelj). Dela hranijo slovenski umetnostni muzeji v zbirkah ekspresionizma, galerije in zasebni zbiralci doma in v svetu. Precej je razstavljal, prvo razstavo v letu 1943 so mu med internacijo priredili prijatelji v Novem mestu, zdaj za njegovo dediščino skrbi Dolenjski muzej, v Posavju so mu razstave priredili v Kostanjevici na Krki (1957, 1962, 1966, 1985) in v Brežicah (1983). V njjegov spomin je bila leta 1987 ob retrospektivni razstavi v Dolenjski galeriji izdana monografija "Pot k vrtincem molčanja".

Prejel je Trdinovo nagrado (1954), po njem se imenuje Lamutov likovni salon v Kostanjevici na Krki (od 1966), Likovno društvo Vladimir Lamut v Novem mestu (od 1976), kostanjeviški Gorjupovi galeriji je poklonil vrsto del ob ustanovitvi (1956).

 

Literatura
Komelj M.: Poti k vrtincem molčanja (1987); ES 6 (1992), str. 96 (Komelj M); Zoran I.: Zdaj še brežiško srečanje z Lamutom.  V: DL, let. 34, št. 44 (1983), str. 7


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 23.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh