230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



LÉNARD Leopold
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

LÉNARD, Leopold


Rojen:  2. november 1876, Svibno pri Radečah

Umrl:  23. januar 1962, Beograd


Kraj delovanja: 


Po ordinaciji (1902) je študiral teologijo v Innsbrucku (1902–3), filozofijo v Lvovu (1903–4) in na Dunaju (1904–06), nato kot katoliški izobraženec deloval v krakovski (1906) in varšavski škofiji (1907). Kljub temu, da je hotel študij zaključiti na Poljskem, ga je moral nadaljevati na Dunaju, kjer je 1908 doktoriral iz teologije in 1916 iz filozofije z disertacijo o panslavizmu. Od 1908 je živel v Ljubljani, 1914 je postal kaplan v Borovnici, 1915–8 je bil župnik na Slapu pri Vipavi. Lenardov poglavitni interes in tema, s katero se je ukvarjal vse svoje življenje in s katero je tudi doktoriral, je bila slovanska ideja in medslovansko sodelovanje s posebnim poudarkom na veliki želji po čim tesnejših stikih Slovencev s Poljaki. Zato so bili tudi njegovi prispevki v slovenskih listih posvečeni večinoma temu vprašanju.

Sodeloval je od 1903 pri Dokumentih slovenstva s številnimi kulturno- in literarnozgodovinskimi članki, pri Slovencu (od 1902), pri Času s kulturnopolitičnimi in bogoslovnimi članki, bil urednik Piščalke (1905–06), prevajal iz poljščine, iz ruščine izbrane Lermontove lirične pesmi (1908), napisal v Prace filologiczne neuspeli Razwój historyczny gramatki słowienskiej (gl. SN 1913, št. 111) in do prve svetovne vojne napisal samostojno: Der Panslavismus: eine national-politische Betrachtung (Celje, 1906) v kateri je objavil del svoje kasnejše filozofske disertacije o panslavizmu, Die Wiener »Tripel Allianz« und die Lemberger »Staats- und Hauptaktion« (Lj., 1907), Slovensko-nemška slovnica za samouke (Lj., 1909), Krvav list iz zgodovine ruskega sistema, Preganjanje katoličanov na Ruskem (Lj., 1912), Ljubljanski dirindaj: dramatične sličice iz glavnega in stolnega mesta Slovenije (Gorica, 1913). 1917–18 je sodeloval pri listu Jugoslovan. Po prvi svetovni vojni se je v Mariboru zaposlil kot novinar in napisal knjigi Jugoslovenski Piemont: zgodovina Srbije od Črnega Jurija do kralja Petra. I. del (Maribor, 1920) in Slovenska ženska v dobi narodnega preporoda (Maribor, 1921). Tam je bil tudi sicer zelo aktiven, saj je vodil Jugoslovansko matico, društvo slovenskih beguncev iz Italije in Koroške. 1921 je zapustil duhovniški poklic in se preselil v Beograd, kjer je vstopil v srbsko radikalno stranko in se poročil. Kot dobrega poznavalca razmer med slovanskimi narodi ga je vlada zaposlila v ministrstvu za zunanje zadeve, kjer je skrbel za stike s slovanskimi državami.

Kljub temu, da je deloval v Srbiji, je ohranil stike s Slovenijo, saj je pristal na uredništvo časopisa Samouprava, organa »narodnoradikalne omladine«, ki je izhajal 1922–23 v Gornji Radgoni. 1921 je v Beogradu ustanovil Društvo prijateljev Poljske. Ob vsem tem je napisal knjigo Stari Srbi i srpska praotadžbina (Beograd, 1927, cir.) ter dopisoval v list Mesage Polonais in v Blatische Presse. Prav tako je bil redni dopisnik češkega lista Prager Presse. V 30. letih je v Beogradu ustanovil po zgledu Čeha Adolfa Černỷa Društvo prijateljev Lužiških Srbov. V okviru te dejavnosti je izdal knjigo Srpstvo u poeziji lužičkih Srba (Beograd, 1931, cir.). V Beogradu je ostal do upokojitve 1936, nato se je istega leta preselil v Zagreb, kjer je nadaljeval svoje novinarsko delo pri listu Nova riječ vse do okupacije. Do 1941 je sodeloval tudi s politično skupino Slovensko kmečko delavsko gibanje. Kmalu po začetku okupacije ga je gestapo zaprl, prijatelji so ga kasneje rešili in do 1945 je živel v notranjosti Srbije. Z 1945 se je zanj začelo obdobje popolne osamitve, kljub temu pa ni prenehal s pisanjem. Umrl je v veliki osamljenosti, družbo mu je delala le žena Radmila.

 

Literatura
Šlebinger J.: SB za l. 1907–1912 (1913), 111, 276, 287 (online). Dostopno na: https://archive.org/details/slovenskabibliog00lebiuoft [Uporabljeno 25. 3. 2014]; SBL 1, zv. 4 (1932), 634 (Pirjevec A.) (online); Dostopno na: http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1418/VIEW/ [Uporabljeno 23. 5. 2012].

ZČ, 46/(1992), št. 3, 395–400; BV, 62/(2002), št. 4, 613–630; http://splet-stari.fnm.uni-mb.si/mojaslo/predstavitve/predstavitve/radece/radece/strani/novinarji.htm [Uporabljeno 23. 5. 2012]; http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi323416/ [Uporabljeno 25. 3. 2014].


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 1.8.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh