230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



KRIVEC Lucijan
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

KRIVEC, Lucijan


Rojen:  30. oktober 1929, Lončarjev Dol pri Sevnici

Umrl:  22. december 2011, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Rodil se je posestniku Jožefu Krivcu in Justini, rojeni Leban, oba rodom iz Tolmina, kot starejši izmed dveh otrok. 1935 je začel obiskovati osnovno šolo v Sevnici. 1940 je vstopil v meščansko šolo v Krškem, ki jo je obiskoval do okupacije 1941. Njegovo mladost je zaznamovala prezgodnja očetova smrt 1937 in istega leta prihod strica Ludvika Krivca iz Sovjetske zveze, ki je družino vzgajal v komunističnem duhu. Med vojno je bil najprej osebni kurir strica - aktivista, od 1944 sekretarja okrajnega odbora OF Planina-Sevnica in okrajnega odbora OF Šmarje pri Jelšah, ki je bil 12. 2. 1945 žrtev frankolovskega zločina. 1943 je postal kurir političnih delavcev na relaciji Planina–Sevnica, 1944 član ZSM in SKOJ ter obveščevalec na relaciji Zabukovje–Sevnica. Po vojni je v enem letu opravil tečaje za 1.-5. razred gimnazije, 1946 pa vstopil v redni 6. razred celjske gimnazije, kjer je bil sošolec kasnejših eminentnih strokovnjakov Sava Poberaja, Mojmira Sepeta, Vasje Predana in Vladimirja Braca Mušiča. 1949 je nadaljeval šolanje na ljubljanski agronomski fakulteti, kjer je 1958 diplomiral. 1984 je doktoriral na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani z disertacijo Novi vidiki prilagoditve farmskega prostora biološkemu ciklusu prašičev. 1954 se je na Bledu poročil z Bredo, rojeno Habič. V zakonu sta vzgojila otroka Cveto in Igorja.

Po diplomi se je zaposlil v Kmetijski zadrugi Domžale, nato na Republiški poslovni zvezi, 1959 pa je postal upravnik izgradnje tedaj največje prašičje farme na svetu v Ihanu (1959–62) in istočasno prevzel vodenje tam nastajajoče proizvodnje prašičev. Po izgradnji farme je 1962 postal njen direktor in zasedal to mesto vse do konca 1999, ko se je upokojil.

Velja za enega od pionirjev sodobne, ne le slovenske ampak svetovne prašičjereje, saj je avtor več tehnoloških in tehničnih rešitev, brez katerih se ne da zamisliti gospodarne reje prašičev v velikih farmah. 1961 je pri zagonu proizvodnje postavil temelje nove ihanske tehnologije masovne proizvodnje prašičev. Za to inovacijo, ki se je razširila po vsem svetu, je 1974 prejel kot prvi in edini iz socialističnih držav najvišje mednarodno priznanje na področju kmetijstva Justus von Liebig Preis. Kot glavni tehnolog je sodeloval pri gradnji 41 velikih prašičjih farm v Jugoslaviji in tujini. Prejel je številna visoka priznanja, med njimi 1999 Nagrado glavnega mesta Ljubljane in 2000 Jesenkovo priznanje. S področja prašičjereje in prašičjih farm je napisal vrsto člankov in knjižni deli: Racionalna izgradnja prašičjih farm (1996) in v samozaložbi pregledno monografijo 41 let s Farmo Ihan ter prispevek ihanske tehnologije evropski in svetovni prašičjereji (2009).

V mladih letih se je udejstvoval v alpinizmu; od 1948 v alpinističnem odseku (AO) Celje, od 1949 v AO Univerza. V 1. polovici 60. let je bil poslanec gospodarskega zbora Skupščine SRS. Aktiven je bil tudi v lovski organizaciji. Od 1974 je bil član LD Sevnica, kjer je bil gospodar (1982–86). V njegovem mandatu je bil zgrajen lovski dom na Žabjeku. Od 1988 je deloval v LD Rakitna, kjer je bil predsednik komisij in društva (1999–2005) in obenem tudi podpredsednik Krimskega lovsko gojitvenega območja. Bil je tudi član posebnega strokovnega odbora pri LZS in sodeloval pri sprejemanju lovskega zakona. 1998 je bil soustanovitelj Spominskega društva »100 frankolovskih žrtev« v katerem je aktivno sodeloval pri ureditvi spominskega parka in muzeja v Grabnu na Stranicah pri Frankolovem.

 

Literatura
ES 6 (1992), 18; Krivec L.: 41LsFItPITEiSP (2009), 13, 20, 60, 61, 67, 324, 325, 326, ovitek; PDU - APD (2009), 20–24. Dostopno na:
http://www.aao.si/sites/aao.si/files/uporabnik/administrator/AAO_zbornik.pdf [Uporabljeno 25. 4. 2013].

Delo, 30. 10. 1999, št. 253, 2 (slika); SvM, 25. 2. 2005, str. 23; L, 93/2010, št. 2, 111 (slika); RP, 13/2010, št. 3, 8–9; KG, 67/2010, št. 28, 12; Delo, 15. 4. 2010, št. 86, 26 (slika); Delo, 24. 1. 2012, št. 19, 10; KG, 69/2012, št. 5, 12; UES, RMK Sevnica, 1929/78; http://sl.wikipedia.org/wiki/Lucijan_Krivec [Uporabljeno 25. 4. 2013].


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 3.5.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh