230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



KOBE, Jurij


Rojen:  8. junij 1807, Sodevci

Umrl:  29. junij 1858, Čatež pri Zaplazu


Kraj delovanja: 


Ljudsko šolo in gimnazijo je končal v Karlovcu, licej v Ljubljani (1832-1834) in tu študiral tudi bogoslovje, v duhovnika je bil posvečen 13.8.1837v 3. letniku. Kot subsidiar je služboval v Semiču (1838-1839), kot kaplan na Čatežu ob Savi (1839), kot graščinski duhovnik v Boštanju pri Žalni (1840), kot kaplan pri Fari pri Kostelu (1841), na Trebelnem (1841-1843), Sv. Križu pri Kostanjevici (Podbočju, 1844-1848), kot administrator v Črnomlju (1848-1849), v Leskovcu pri Krškem je bil kaplan od avgusta 1849 do aprila 1850, kot lokalist v Planini na Kočevskem (1850-1855), tu je povečal podružnično cerkev sv. Magdalene. Zadnjo službo je imel kot župnik v Čatežu pod Zaplazom, kjer je rekonstriural romarsko kapelico na Zaplazu, na znani božji poti, zgradil nov zvonik na Čatežu, povečal pokopališče in zgradil šolo.

Bil je med prvimi Slovenci, ki so se sistematično ukvarjali z narodopisjem. Zbiral je narodne pesmi in pravljice (največ belokranjske), srbske in hrvatske narodne pesmi je prevajal v slovenščino, raziskoval ljudsko nošo, šege in navade, jezik, zbiral pregovore in reke. Objavljal je tudi članke o splošnih kulturnih in gospodarskih vprašanjih, o slovenskih šolah in izobrazbi, o slovenskih knjigah, časnikih in knjižnicah itd.

Objavljal je (tudi s psevdonimom J. Sodevski) v Novicah. Jezikovno je bil privrženec ilirizma, pozneje je prevzel Matije Majerja stališče (uveljavitev vseslovanskih oblik namesto kranjskih provincializmov).

 

Literatura
SBL 1 (1925-1932), str. 476 (Grafenauer I.); Levstik F.: Popotovanje od Litije do Čateža (1964), str. 62-65; ŽAL ; DN, let. 3, št. 13 (1887), str. 101


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 20.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh