230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



KERIN, Joža


Rojena:  13. januar 1912, Podbočje (Sveti Križ)

Umrla:  17. december 2006, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Hči Franca Kerina in Josipine Javornik je bila že v zgodnjem otroštvu izrazito samostojna. Osnovno šolo je končala v Sv. Križu, meščansko dve leti v Šmihelu pri Novem mestu pri sestrah notredamkah, nadaljnji dve leti v Škofji Loki. Vpisala se je na licej v Ljubljani (5. in 6. razred), maturirala pa leta 1931 na gimnaziji v Novem mestu, kjer je opravila tudi 7. in 8. razred in zunaj rednega programa študirala še nemščino in italijanščino. Želela se je vpisati na likovno akademijo v Zagrebu (slikarstvo), vendar je zamudila rok prijave in se vpisala na romanistiko na ljubljanski Filozofski fakulteti. Diplomirala je leta 1936.

Poučevala je na meščanski šoli v Ribnici (nemščino), na gimnaziji v Krku na otoku Krku na Hrvaškem (francoščino), na gimnaziji v Bačkem Petrovacu je poučevala Slovake, tik pred nemško okupacijo Slovenije pa je dobila zaposlitev v Brežicah. Kot intelektualko so jo Nemci aretirali in izgnali na Hrvaško, vendar se ji je v Samoboru posrečilo uiti. V domačem Sv. Križu se je vključila v odpor in bila izvoljena za sekretarko rajonskega odbora OF Sv. Križ (1942). Konec novembra 1942 so jo skupaj z bratom Frenkom Italijani konfirmirali v Kostanjevici, jo zaprli v Novem mestu, obsodili na 12-letni zapor in odpeljali v taborišče v Perugio. Po italijanski kapitulaciji septembra 1943 se ji je uspelo vrniti v domači kraj, junija 1944 je odšla v partizansko vojsko in poučevala v Semiču, Loškem Potoku, znova v Semiču, malo pred koncem vojne pa je bila poklicana na prevajalski inštitut pri Slovenskem poročevalcu. Preko Ravne gore in Trsta se ji je uspelo 9. maja 1945 udeležiti slovesnega vhoda slovenske vojske v Ljubljano.

Po vojni je poučevala nemščino na nižji gimnaziji v Sevnici in bila ravnateljica dijaškega doma, se preselila v Ljubljano in poučevala na bežigrajski gimnaziji, eno šolsko leto v Elbasanu v Albaniji učila v italijanščini mlade Albance srbohrvaščine, potem pa se vrnila v Ljubljano in učila na gimnaziji Vič. V začetku 50-let je obiskovala knjižničarski tečaj v NUK-u in se po opravljenem bibliotekarskem izpitu zaposlila na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Upokojila se je leta 1972 in nato še dolga leta kot bibliotekarka delala na Inštitutu za javno upravo.

Aktivno je sodelovala v DBS, npr. pri organizaciji 10. občnega zbora (1957), objavljala v strokovnem glasilu Knjižnica, urejala Bilten novih knjig (od 1955) EF, sodelovala pri ustanovitvi dokumentacijskega centra CEK (1964).

Do pozne starosti je ostala zvedava, že tako globoko kultiviranost pa še poglabljala na področju umetnosti (literatura, glasba, gledališče). Kot zadnja živeča iz veje Kerin – Javornik je bogato podboško družinsko knjižnico, ki je nastajala okoli 150 let, leta 1999 podarila Valvasorjevi knjižnici Krško in Občini Krško. V njej so zastopane glavne teme, ki so oblikovale tudi družino Kerin: kmetijstvo, zlasti vinogradništvo in sadjarstvo ter živinoreja, gostinstvo, verstvo, politika (SLS in komunizem), ženska vprašanja, umetnost in kultura (zlasti glasba) in slovensko leposlovje.

 

Literatura
Banič J.: Kerinova Joža – 90 let. V: Trte, št. 25 (mar. 2002), str. 4-5 ; Šribar L.: Nastajanje in rast. V: PO, let. 7, št. 62 (jan. 2003), str. 18-19 ; K&S (1995), str. 135 ; Kerin A. In memoriam: Joži Kerin ob slovesu 17.12.2006. V: Trte, št. 45 (apr. 2007), str. 10


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 20.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh