230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



KASPRET, Anton


Rojen:  22. april 1850, Lesično

Umrl:  27. oktober 1920, Črna na Koroškem


Kraj delovanja: 


Po ljudski šoli v Pilštanju je gimnazijo obiskoval v Celju, zgodovino je študiral v Gradcu.Kot gimnazijski suplent je poučeval v Celju, kot prof. v Mariboru, Ljubljani in okoli 20 let v Gradcu. Leta 1918 se je preselil v Maribor, poleti 1920 pa k sorodnikom v Črno.

V svojem znanstvenem raziskovanju se je posvetil proučevanju primarnih virov - arhivov, manj pisanju. Sodi v vrh slovenskih zgodovinarjev v času monarhije. Njegovo življenjsko delo je Historični atlant avstrijskih alpskih dežel, za katerega je temeljito preštudiral javne in zasebne (grajske) arhive, arhivalije upravnih (državnih), cerkvenih in sodnih inštitucij. Delo za Kranjsko in z njo zvezano Istro mu je poverila dunajska akademija znanosti.

Anton Kaspret je v znanstvenih prispevkih obdelal zlasti kulturnozgodovinsko in socialnozgodovinsko tematiko slovenske zgodovine (agrarno zgodovino 16. in 17. st.), od tem, ki so vezane na Posavje, pa: Valvasor kot historik (kritična študija, MMK 1890) in s tem zvezano gradivo za imensko, krajevno in stvarno kazalo k »Ehre (Slavi)«, ki ga je potem izdal prof. Gratzy (1901) brez navedbe raziskovalca-predhodnika ; Ženitni dogovor I.V. Valvasorja (ČZN 1904) ; Oplenitev kunšperških in podsredskih podložnikov l. 1653 (ČZN 1911) ; Jurij Dalmatin kot zagovornik škocjanskega župljana (ČZN 1914).

Objavljal je v: Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino (1918), Časopis za zgodovino in narodopisje (1904, 1906-1909, 1911, 1913-1914), Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko (1892), Izvestja graške I. državne gimnazije (1903), Laibacher Zeitung (1900) ; Ljubljanski zvon (1891, 1893, 1899, 1900), Mitteilungen des Musealvereins für Krain (1889, 1890, 1893, 1895).

Bil je soustanovitelj Zgodovinskega društva v Mariboru in njegov podpredsednik (1909-1917) ter prvi urednik glasila ČZN, soustanovitelj društva Prijatelji slovenske znanosti in njegovega glasila ČJKZ. Knezu Auerspergu je v Losensteinletnu pri Steyru uredil grajski arhiv (prenesen s kranjske Soteske). Pisal je spremne študije, npr. k Deutsch-slovenisches Hand-Wörterbuch (1889. 3. izd.), poročal o Levčevem delu in mu napisal tudi nekrolog (ČZN 1909).
Manjši osebni fond hrani ARS v Ljubljani pod oznako SI AS 1397 (za leto 1898).

Dela:

Valvasor als Historiker (1890); Kopitar in Ranke (1892); Razmere gorenjskih kmetov okolo leta 1500 (1893); Zgodovina starega veka za nižje razrede srednjih šol (prir. po F. M. Mayerju, 1894, 1897, 1909, 19092); Die landesfürstlichen Forste un Jagdgebiete in Krain: nach archivalischen Quellen (1900); Zgodovina novega veka za nižje razrede srednjih šol: z 31. podobami (prir. po F. M. Mayerju, 1901); O večah : donesek o vredbi kmetskih in trških sodnih zborov okoli l. 1500 (1907, p.o.); Tiranstvo graščaka Frana Taha in njegovega sina Gabriela : [donesek k zgodovini kmetske vojne l. 1573] (1909, p.o.); Oplenitev kunšperških in podsredskih podložnikov l. 1573 : epizoda iz zgodovine kmetske vojne l. 1573 (1911, p.o.)

Uredniško delo:
Časopis za zgodovino in narodopisje (1904-1917, urednik, soustanovitelj); Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino (1918, soustanovitelj, sourednik)

 

Literatura
 


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 20.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh