230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



IRGOLIČ, Rafko


Rojen:  29. december 1933, Radlje ob Dravi

Umrl:  ,


Kraj delovanja: 


Rodil se je kot Rafael orožniku Matiji Irgoliču iz Hoč in Julijani, rojeni Lipovšek, iz Sevnice. Zgodnja otroška leta je preživel v Radljah in Prevaljah. Od tam sta z mamo tik pred drugo svetovno vojno pribežala na njen dom v Sevnico, kjer je z ml. bratom Romanom preživel osnovnošolska leta. Petje je bilo v družini nekaj običajnega. Oče je bil navdušen zborovski pevec, pa tudi mama je lepo pela in igrala brač, kitaro in citre. V mladih letih se je učil igrati violino in kitaro. Po končani osnovni šoli v Sevnici 1948 je nadaljeval šolanje na Zobotehnični šoli v Ljubljani, ki jo je končal 1952. Najprej je služboval v Novem mestu in Mengšu, nakar se je 1957 zaposlil na Stomatološki kliniki UKC v Ljubljani. Ves čas je aktivno spremljal tehnološki razvoj zobotehnične stroke–snemne protetike in se izpopolnjeval v okviru mednarodno organiziranega šolanja. 1962 se je poročil farmacevtko Nado, rojeno Jamšek, iz Sevnice, s katero imata sina Igorja. Upokojil se je 1995 kot višji zobotehnik, vodja zobotehnikov Stomatološke klinike. Po upokojitvi sodeluje v učnem programu na Visoki šoli za zdravstvo – smer Laboratorijska zobna protetika.

Sodi med najbolj priljubljene pevce slovenske zabavne glasbe. Njegova pevska kariera se je začela konec 50. let, ko so bili moderni mladinski plesi, na katerih so orkestri vabili z džezovsko glasbo na plesišče. Prvič je zapel 1958 v ljubljanskem Narodnem domu ob spremljavi Akademskega plesnega orkestra. Z njim je nastopal nekaj sezon, večinoma s prevodi ameriških popevk. Zares se je začelo s prireditvijo Radia Ljubljana Iščemo nove pevce. Prijavil se je in dobil povabilo za nastop. Ker so v tem času v kinih vrteli kavbojske filme, je postal country & western priljubljen tudi pri nas. 1961 je posnel prve pesmi - ameriške narodne nad katerimi se je navduševal, in pokazalo se je, da mu te ležijo.

Irgolič velja za pionirja slovenske popevke. Sodeloval je na prvih štirih festivalih Slovenske popevke (1962–65). V času njene zlate dobe je sodil med najbolj prepoznavne slovenske glasbene izvajalce. 1965 je z uspešnico Moj črni konj postal zastavonoša slovenskega countryja. Med drugimi njegovimi uspešnicami so Oh, Suzana (1964), Jaham spet v Kolorado (1964), Moj vranec (1964), Moja dolina (1964), To je moj dragi dom, Taksi za Teksas (1966) in Deček s planine, ki so vse priredbe zahodnih country in vesternskih pesmi. Zanj so pisali izvirne skladbe Bojan Adamič, Jože Privšek, Mojmir Sepe in Boris Kovačič. Med njimi so uspešnice Sivi zidovi starega mesta, Pred mano je poletje, Letijo ptice, Ljubljanski grad, Večer v planinah idr. Sodelovanje s Francem Korbarjem je obrodilo eno najlepših slovenskih pesmi Domovina (1968). Glasbenik Janez Klemenčič je zanj napisal skladbo Osamljen, ki jo danes poznamo pod naslovom Sam po parku, ki jo je 1988 priredila skupina Gu-Gu. Repertoar je imel z Ljubljanskim jazz ansamblom, Velikim plesnim orkestrom Radia Ljubljana, Puharjevim pihalnim orkestrom in Velikim revijskim orkestrom. Nastopal je z ansambli Privška, Sepeta, Lesjaka in Kambiča.

Čeprav je nepoklicni glasbenik, je bil izjemno iskan pevec pri najrazličnejših zasedbah. Snemal je zabavno in narodno zabavno glasbo. Kot solist je bil zelo cenjen tudi v najbolj kakovostnih zasedbah narodno zabavne glasbe. Sodeloval ali posnel je nekaj pesmi z ansamblom Franca Puharja, Mihe Dovžana in Lojzeta Slaka (Titanik). Med njimi so uspešnice Dober dan, sonce, Na Kranjskem je lepo, Domovina in Avsenikova zabavna skladba Letijo ptice. Posnel je okoli 150 pesmi. Nastopal je po vsej Jugoslaviji ter prepeval slovenskim izseljencem v Ameriki, Kanadi in Nemčiji (ZRN). Glasbeno kariero je končal 1975, še vedno pa se rad odzove različnim organizatorjem prireditev in z njihovo pomočjo obuja spomine na zlate čase slovenske popevke.

Na Festivalu večnih melodij 1992 v Laškem sta prvo mesto zasedli pesmi Moj črni konj in Med iskrenimi ljudmi (Majda Sepe). Zanjo je prejel nagrado Zlati rog. 1996 je ZKP RTV SLO izdala album njegovih 25 največjih uspešnic. Pesem Sivi zidovi starega mesta se je uvrstila med prvih 40 najlepših in pri poslušalcih najbolj priljubljenih pesmi Slovenske popevke (cd 2002), pesem Domovina pa med 20 naj narodno zabavnih pesmi vseh časov (2006).

 

Literatura
225letŠvS (2007): 96–98; Osebnosti 1 (2008), 379; Sivec, I.: VNM 1 (1998), 170–172; Frantar V.: »Enkrat še zapoj …« (2012), 223.

DL, 6. 11. 1969, št. 45, 7; Ne, 1. 8. 1999 (slika); NDn, 24. 2. 2002 (slika); Stop, 15. 1. 2004, str. 14–15 (slika); Lady, 6. 4. 2005, str. 17–18 (slika); Lea, 25. 4. 2007 (slika); Obrazi, 28. 10. 2010, št. 43, 48–50 (slika); GN, dec. 2013, št. 80, 2 (sliki);
http://www.rtvslo.si/odprtikop/druzinske_zgodbe/zina-irgolic/ (26. 4. 2012).


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 29.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh