230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



HUMEK, Martin


Rojen:  13. januar 1870, Gradišče pri Raki

Umrl:  14. februar 1943, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Po osnovnem šolanju na Raki je nižjo gimnazijo končal v Novem mestu (1886), učiteljišče v Ljubljani (1890). Ob delu je obiskoval vrsto tečajev na Dunaju: za ročna dela in mizarstvo (1893), za čebelarskega učitelja (1906), za rigolanje zemlje z miniranjem (1913), kot štipendist kranjskega deželnega odbora pa tečaj za nadaljevalno kmetijstvo in obrtno šolstvo na univerzi v Giessenu (1910) in za sadjarstvo v Giesenheimu (1911).

Služboval je kot začasni učitelj na Raki (1890-1893), po strokovnem izpitu (1892) je bil imenovan za učitelja v Radečah (1893-1895), ravnatelja v Bohinjski Bistrici (1895-1910). Kot sadjarski nadzornik je nato delal v Radovljici, leta 1911 pa je bil imenovan za deželnega inšpektorja. Ob koncu 1. svetovne vojne ga je slovenska vlada imenovala za višjega sadjarskega inšpektorja (1920). Upokojil se je l. 1925.

Z Ivanom Belletom sta l. 1921 ustanovila Sadjarsko društvo za Slovenijo, nato še Vrtnarsko. Bil je podpredsednik, predsednik in urednik društvenega časopisa Sadjar in vrtnar (do smrti). Urejal je tudi glasilo Slovenski čebelar (1919-1925). Na njegovo pobudo so ustanovili Zvezo jugoslovanskih čebelarskih društev (1921), bil je njen prvi predsednik. Veliko pozornost je posvečal strokovnemu slovenskemu izrazoslovju s področja vrtnarstva, sadjarstva in čebelarstva. Objavljal je tudi v Domoljubu, Mladiki in Kmetovalcu. Kot potujoči učitelj in kmetijski strokovnjak je prekrižaril vso »sadjarsko« Slovenijo, z največjo pozornostjo pa pomagal v krajih Dolenjske: Škocjanu, Šentrupertu, Bučki, na Raki, v Leskovcu, Krškem in Kostanjevici na Krki.

Martin Humek je oče slikarke Jele Trnkoszy (1905-1957) in slikarja cistercijana Gabrijela Humeka (1907-1993) ter skladatelja Miloša Humeka (1917-2002).

Slovensko in Hrvatsko-slavonsko čebelarsko društvo sta ga izvolili za častnega člana, prejel je Red sv. Save IV. razreda, imenovan je bil za svétnika (1929), Sadjarsko društvo Slovenije mu je 16. maja 1970 na rojstni hiši v Gradišču št. 5 odkrilo spominsko ploščo.

Dela:

Sadjarstvo v šolskem pouku (1911) ; Sadje v gospodinjstvu (1912, 1922, 1933) ; Sadno vino ali sadjevec (1917, 2.izd. Dober sadjevec, 1939) ; Breskev in marelica (1922) ; Janša A.: Nauk o čebelarstvu (1922, dodatek: Humek M.: Alberti-Žnideršičev panj) ; Praktični sadjar (1923) ; Domači vrt (1924, 1931, 1947) ; Naš panj (1925) ; Sadni izbor za Slovenijo (1928) ; Boj sadnim škodljivcem (1930); urednik in založnik časopisa Slovenski sadjar (1913-1919), urednik (1923 se primenuje v Sadjar in vrtnar) do 1943.

 

Literatura
 KSČ (1977), str. 554-556 (Adamič F.); VKK-D; Adamič F.: Učitelji in umetniki, sadjarji in vrtnarji. – V: DL, let. 48, št. 39 (2.X..1997), str. 24; Humek M.: 1913-1933. – V: Sadjar in vrtnar, let.20, št. 12 (1933), str. 181-182; COBISS (dec. 2004)


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 20.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh