230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



HLADNIK, Janez


Rojen:  22. december 1902, Petkovci pri Rovtah

Umrl:  20. junij 1965, Buenos Aires (Argentina)


Kraj delovanja: 


Začetno šolsko izobrazbo je pridobil v Rovtah in Škofji Loki, gimnazijo in bogoslovje je študiral v Ljubljani (posvečen 29.6.1927 v 4. letniku). Nemščino je izpopolnjeval v Strassburgu (1926). Kot kaplan je služboval v Metliki (1928-1933), Zagrebu (1933-1934) in Kostanjevici na Krki (1934-1936). V kostajeviški župniji je bil v tem času postavljen križ na Opatovi gori, učil je verouk v šoli v Kostanjevici in na Prekopi in skrbel za prosvetno-kulturno delo (dramatski odsek in ustanovitev knjižnice, 1935).

Prva misel na duhovno delo za Slovence v Argentini (nad 20.000 izseljencev, predvsem s Primorske) se mu je javila že med leti 1928-1930, 1936 pa mu je škof Rožman to omogočil. Zasidran v Buenos Airesu, je za slovenske izseljence skrbel do konca življenja. Z Izidorjem Cankarjem, jugoslovanskim poslanikom v Argentini, sta slovenskim Šolskim sestram uspela priboriti zemljišče in poslopja v mestni četrti La Paternal in samostojno delovanje: slovensko osnovno šolo, redno nedeljsko mašo v slovenščini, Hladnik je organiziral cerkveni pevski zbor (vodil Ciril Jakše) in prevzel urejanje (1938-1949) Duhovnega življenja (list je 1933 ustanovil duhovnik Jože Kastelic). Potoval je po krajih Argentine, kjer so živeli Slovenci in jih medsebojno povezoval ter nagovarjal k skupnemu delovanju.

Ko je po koncu II. svetovne vojne iz domovine pribežalo še okoli 20.000 Slovencev, jim je pomagal iskati možnosti preživetja in uveljavitve v novem svetu. Zanje je posredoval pri Peronovi vladi. Ustanovil je slovensko naselje v Lanusu – Villa Eslovena (Slovenska vas).

Zadnjih 15 let (od 1950) je preživel kot misijonar in župnik v enem najrevnejših predelov Buenos Airesa, v Pompeju, v župniji Sv. Jožefa (vikarija povzdignjena v župnijo 1.9.1951). Tu je zgradil župnišče in dogradil cerkveni stolp, za predel revnih je ob verskem skrbel tudi v gospodarskem in socialnem smislu.

Članke je objavljal v listih Duhovno življenje, Omnes unum = Todos uno, prispeval je tudi spremne zapise v knjigah, ki so izhajale pri slovenskih društvih v Argentini.
Za svojo »človeškost« je dobil naziv monsenjor (1961).

Dela:

Od Triglava do Andov (1978); Pekol I.: Slovensko-kasteljanski slovar (1949, dopolnila J. Hladnik)

 

Literatura
Od Triglava … (1978); PSBL 1 (1974-1981), str. 535-536 (Rijavec M.); ES 4 (1990), str. 32 (Mislej I.)


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 19.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh