230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



GREGORIĆ, Ilija


Rojen:  ok. 1523, ribnik pri Črmošnjicah

Umrl:  1574, Zagreb


Kraj delovanja: 


Okoli 20 let je služil kot vojak proti Turkom na hrvaški meji, bil dvakrat ujet (1553, 1568), a je srečno ušel (nadimek Pribeg). V kmečkem uporu 1573 so ga kmetje izbrali za vrhovnega poveljnika (kmečki vojski je poveljevalo 11 stotnikov, imela je 6 oddelkov). Vrhovni vodje upora so bili kmetje iz Stubice: Matija Gubec, Ivan Posanec, Ivan Mogaić in Ilija Gregorić.

Z delom vojske je Gregorić prišel 3.2.1573 na štajersko-kranjsko mejo, se ustavil pri županu na Vidmu (po ljudskem izročilu Libenšku) in se dogovoril s Krčani za prevoz na Kranjsko (krška odposlanca sta bila meščan Ožbolt in čevljar Jurij). V Krškem je vojska (okoli 2.000 mož, vodil jih je Nikola Kupinić) oplenila mitnico in nadaljevala pot proti Leskovcu, kjer je pod gradom prenočila. Del, ki je ostal na Štajerskem, je pod vodstvom Gregorića krenil mimo Brestanice (graščak Welzer se je vdal) proti Radečam. 5. 2. je prvi skupini pod Leskovcem pot presekala najeta uskoška vojska pod vodstvom Jošta Thurna, častnika Vojne krajine in poveljnika Uskokov. Kmetje so se zatekli za obzidje v Krško, vendar so bili plačani najemniki močnejši in iznajdljivejši. Po zmagi so se srdito znesli nad preživelimi uporniki in tudi nad meščani. Del Krškega s cerkvijo sv. Janeza Evangelista je pogorel. Gregorić je skušal svoji enoti vest o porazu prikriti (prišel je že do Radeč), vendar se je kmalu začel osip, zato se je preko Planine, Pilštajna in Kozjega začel z ostankom vojske vračati, da bi se združil z jedrom pri Cesargradu in na Stubiškem polju. Pri Sv. Petru pod Kunšperkom so čete štajerskih deželnih stanov njegovo vojsko razbile. Ilija Gregorić in Mihael Gušetić sta se rešila, pri Jasenovcu pa so ju ujeli krajiški vojaki. Na Dunaju sta bila zaprta več kot leto dni, konec maja 1574 pa ju je cesar poslal v Zagreb. Proti koncu leta je bil poveljnik Gregorić kot zadnji iz premagane kmečke vojske pogubljen.

Nekdanja zveza med slovenskimi in hrvaškimi kmeti je ohranila svoj odmev v romanjih, prebivalci iz župnij ob rekah Sotla, Krka in (Po)Sav(j)a že več stoletij poleti romajo v procesijah k »Majki Božji Bistrički« (Zagorje).

 

Literatura
SBL 1 (1925-1932), str. 258-259 (Mal J.); Škaler S.: Boj za staro pravdo (1973); Valvasor J. V.: Slava vojvodine kranjske (1977), str. 233-236; Lapajne I.: Krško in Krčani (1894), str. 28-29; Grafenauer B: Kmečki upori na Slovenskem (1962), str. 188-253; IDMŠvK (1937), str. 6 (Vutkovič J.)


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 17.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh