230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



GASPARI, Tone


Rojen:  16. januar 1893, Selšček pri Cerknici

Umrl:  4. januar 1985, Ljubljana


Kraj delovanja: 


 Osnovno šolo je obiskoval na Rakeku in v Postojni, končal tri razrede gimnazije in učiteljišče v Ljubljani (1908-1912) in se 1.11.1912 zaposlil v Babnem Polju, kjer je bil 1914 vpoklican kot vojak 1. svetovne vojne. Po prevratu je učil v Globasnici na Koroškem (1919-1920), Velikovcu in nato v Krškem na meščanski šoli (1920-1926). Pozneje je bil ravnatelj meščanske šole na Rakeku (1927-1938), v Domžalah (1939-1941), interniran (od 1941) v Begunjah in Št. Vidu, nato brez stalne zaposlitve med vojno živel v Ljubljani (1942-1945), na zadnjem službenem mestu je bil ravnatelj nižje gimnazije v Radovljici (1946-1950).

Na meščanski šoli v Krškem je organiziral razredne odbore in skupni šolski odbor podmladka Rdečega križa (1924), pod okriljem RK so se dijaki aktivno ukvarjali tudi s športom, zlasti nogometom. Tone Gaspari je bil prvi krški nogometni trener in mentor.

Prve literarne prispevke je objavil v dijaškem listu Jugoslovanski učiteljiščnik, od 1911 pa črtice in pesmi (zlasti za mladino) v: Zvonček, Domači prijatelj (v obeh je uporabil psevdonim Tone Rakovčan), Domače ognjišče, Slovan (1916), Ljubljanski zvon (od 1915), Ženski svet, Gruda, Naš rod, Razori, Mlado jutro, Koroška vigred, Obzornik, Najdihojca, izhajale so tudi v Pionirju, Rodni grudi itd. Kot publicist in urednik je deloval pri Mladi Jugoslaviji, Slovenskem narodu, Miru. Strokovne in pedagoške članke je objavljal v: Učiteljski tovariš, Popotnik, Roditeljski list, v Krškem (tudi pesmi in prozo) v Letnih poročilih meščanske šole. Nekatere njegove in zbrane otroške pesmi so uglasbene in deloma ponarodele. Gasparijeva dela še vedno izhajajo v mladinskih antologijah, npr. Babica pripoveduje …

Bil je član odbora Društva meščanskošolskega učiteljstva, Društva slovenskih pisateljev, v kulturno-prosvetnih društvih je sodeloval kot režiser, predsednik dramskega sosveta v Radovljici, član Okrajnega filmskega sosveta itd.

Dela:

Gor čez Izaro (1923, prir., s P. Koširjem); Pratika za deco (1924, z bratom Maksimom); Sijaj, sijaj sončece (1930, prir., s P. Koširjem); Divji mož (1930); Cesta (1930); Naši vodniki: čitanka za 3. r. meščanskih šol (1939, (so)zbiratelj); Naši vodniki: za 4. r. … (1940, (so)zbiratelj); Komedije (1942); Povest o gornem možu (1944, Gorni mož, 1971); Pravljica o Dravi (1957, prir. , s P. Koširjem); Druga mati (1972) … Urejal je časopise: Mlada Jugoslavija (sourednik 1919-1920); Razori (1932-1940)

 

Literatura
SBL 1 (1925-1932), str. 205 ; Rismal M.: Kulturniki in organizatorji med učiteljstvom meščanskih šol (1960, tipkopis), str. 12-13; JKL (1984), str. 208; 65 let NvK (1987), str. 21-22 ; LPDDMŠvK (1926/1927), str. 3, 11, 23, 24, 41; COBISS (nov. 2004)


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 17.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh