230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



GALE, Ana


Rojena:  27. april 1909, Grosuplje

Umrla:  8. januar 1944, Zalog pri Škofljici


Kraj delovanja: 


Rodila se je kretničarju in malemu posestniku Francu Galetu in Frančiški, rojeni Žitnik, kot peta izmed šestih otrok. Štiriletno so jo starši dali v rejo očetovemu bratrancu in njegovi ženi v Ljubljano. Tu je do 1921 obiskovala zasebno dekliško osemrazrednico v Lichtenthurničnem zavodu, nato prvi razred realne gimnazije in Glasbeno matico. Po prvem letniku se je zaradi domotožja vrnila k staršem, ki so jo poslali v Kočevje, kjer je obiskovala drugi in tretji razred dekliške meščanske šole. Ker starši niso zmogli plačevati vzdrževalnine, so jo spet poslali v Ljubljano, k teti, kjer je pri uršulinkah končala četrti razred meščanske šole. V Ljubljani in Kočevju so učitelji opazili Anin dar deklamiranja in nastopanja. 1924–28 je obiskovala učiteljišče v Ljubljani. Po maturi 1928 se je namesto za študij odločila, da postane vzorna vaška učiteljica. Zaradi materine bolezni, bohemskega življenja in nesvobodnega položaja žensk v tedanji družbi se je odpovedala poroki. Najprej je poučevala na OŠ v Grosupljem volontersko (1928–29), nato na OŠ v Št. Juriju pri Grosupljem (1929–36) in Leskovcu pri Krškem (1936–39). V slednjih dveh krajih je vodila šolski pevski zbor in tamburaški zbor. V Št. Juriju je bila duša tamkajšnjega katoliškega prosvetnega društva in je z banom Natlačenom 1936 botrovala društvenemu praporu. 1939 je bila na lastno željo premeščena v Sevnico, kjer sta živeli njeni starejši sestri, Frančiška, poročena Perme, in učiteljica Marija (Minka) Gale. Tu je prevzela pouk tedaj ustanovljenega pomožnega oddelka za duševno prizadete otroke. Dejavna je bila v Katoliškem prosvetnem društvu Slomšek, kjer je igrala v gledališki skupini, katere režiser je bila sestra Minka, prirejala in režirala otroške igre in ustanovila dekliški zborček.

Z začetkom druge svetovne vojne se je s sestro Minko aprila 1941 pred izselitvijo umaknila domov v Grosuplje. Tam se je kmalu zaposlila v tovarni Motvoz in platno. Ob delu je zasebno študirala in si 1942 pridobila kvalifikacijo za poučevanje duševno prizadetih otrok. Obenem se je aktivno vključila v OF. Postala je predsednica Antifašistične fronte žensk (AFŽ) v Grosupljem, vodila sestanke in imela govore v okviru AFŽ. Po kapitulaciji Italije je postala sekretarka okrajnega in okrožnega odbora za območje Grosuplja. Oktobra 1943 se je kot delegatka AFŽ udeležila zborovanja žena v Dobrniču. 4. 1. 1944 so jo domobranci aretirali in jo štiri dni kasneje zvečer v gozdu v bližini vasi Zalog pri Škofljici ubili. 15. 6. 1944 so svojci njeno truplo odkopali in ga prepeljali v Grosuplje.

Galetova je znana predvsem kot pesnica in prozaistka, bila pa je tudi dobra karikaturistka. Prve pesmi je napisala 1923 kot dijakinja in jih 1925 objavila v rokopisnem literarnem listu Deteljica pod psevdonimom Masuda. Od 1931 je v katoliškem revialnem tisku objavljala samosvoje, neizprosno trezne in svobodne pesmi ter kratke prozne pripovedi; Ženski svet (1931, 167 idr.), Mladika (1931, 167; 1933, 211–212; 1933, 248), Vigred (60 pesmi, 20 proznih spisov in nekaj risb; 1933, 16, 71, 136, 140, 149, 213; 1934, 170, 186–7; 1935, 92, 100–2, 426–7; 1937, 173–5, 202–5; 1938, 426, 443; 1939, 413–5; 1940, 24, 107–8, 148, 232–3, 247; 357, 359; 1941, 7, 42, 107 idr.) in Vrtcu (1938/39, 210, 231–3). Ohranjene prvence, zavrnjene pesmi in objavljena besedila je uredil, napisal življenjepis in v knjigi Pesmi, povesti 1971 v samozaložbi izdal Milan Dolgan, sin predvojnih učiteljskih staršev v Sevnici. Ker je bila Galetova prva učiteljica otrok z motnjami v duševnem razvoju v Sevnici, so po njej poimenovali samostojno osnovno šolo s prilagojenim programom, ki vzgaja in izobražuje otroke s posebnimi potrebami s celotnega območja občine Sevnica.

Njen brat je bil Jože Gale (1913–2008), režiser, igralec, scenarist, publicist in pedagog, ki je najbolj znan kot režiser trilogije o Kekcu.

 

Literatura
Pesmi, povesti (1971); NDL (1982), 67, 92; HL (2004), 26, 27; Antologija slovenskih pesnic 1 (2004), 168–169.

S, 23. 6. 1936, št. 141, 5; Dm, 7. 10. 1936, št. 41, 637; UT, 3. 9. 1936, št. 7, 3; UT, 7. 9. 1939, št. 5, 3; PO, 30. 4. 2009, št. 9, 12.


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 29.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh