230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



GAGERN Friedrich
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

GAGERN, Friedrich


Rojen:  26. junij 1882, Mokrice

Umrl:  15. november 1947, Geigenberg (Avstrija)


Kraj delovanja: 


Mladost je preživel na Mokricah. Skupaj z bratoma Nikolajem in Hansom je imel privatne vzgojitelje, kot domači učitelj ga je poučeval prof. Friderik Juvančič, slovničar in prevajalec (nemščina, francoščina). Do odhoda v Nemčijo je živel v Celju in Leskovcu pri Krškem. Leta 1918 sta se namreč mlajša brata Gagern, Hans in Friedrich, preselila na Šrajbarski turn. V severovzhodnem vogalnem stolpu, kjer je imel v prejšnjem stoletju delovno sobo že Anastasius Grün, je pisal lovske povesti, drame in romane. Bil je pod močnim vplivom teorij avstrijskega sociologa Ludwika Gumplowicza. Po letu 1926 se je odselil v Nemčijo, grad pa prepustil drugi ženi Daschy, roj. Lepel, in njuni hčerki Ruth.

Prizorišče njegovih del je največkrat Slovenija in Hrvaška, glavni lik lovskih povesti je narava in naravni boj, njegovo avtorsko stališče izpostavitev konservativno patriarhalnih vrednot (velikašu kmet izkazuje podložnost in spoštovanje). Njegova dela so dvajset let izhajala v zelo visokih nakladah, po Anschlussu (1938), ki ga je pozdravil, pa je počasi umolknil in po 1940 povsem utihnil. 1945 je postal podpredsednik Svetovne lige za človekove pravice. Njegova sinova iz prvega zakona sta Falk Gagern, avstrijski pisatelj in Axel Gagern, ravnatelj muzeja v Hannovru.

Dela:

Im Büchsenlicht (1907); Wundfahrten (1910); Kolk der Rabe (1911); Der böse Geist (1913) ; Die Wundmale (1919); Ozean (1921); Am Kamin (1922); Das nackte Leben (1923, 1925-13. izd.); Von der Strecke (1924); Birschen und Böcke (1925); Der Marterpfahl (1925…,1978); Das Grenzerbuch (1927, 1928-8 izd.); Der tote Mann (1927); Die Strasse (1929); Ein Volk; Schwerter und Spindeln (1938); Der Jäger und sein Schatten (1940 ; Die grüne Trilogie (1962)

Urejal je časopis Hugo`sche Jagdzeitung (1906-1914), kjer je objavil tudi vrsto literarnih del z lovsko tematiko.

Prevodi v slovenščino: Beg iz pekla (1936); Ljudstvo (1937, 1978); Cesta (1939); Mejaši, poizvedniki, glavarji (1944)

 

Literatura
Pederin I.:Djelo Friedricha von Gagern kao ideološki predložak nacizma. – V: SR, let.35, št. 4 (1987), str. 381- 401 ; VKK-D ; COBISS (nov. 2004) ; COBISS (nov. 2004)


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 17.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh