230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



DRMELJ, Alojzij ml.


Rojen:  17. november 1876, Boštanj

Umrl:  5. junij 1943, Zagreb


Kraj delovanja: 


Rodil se je posestniku Alojziju Drmelju in Mariji, rojeni Slapšak, kot najstarejši izmed petih otrok. Po končani osnovni šoli v Boštanju in meščanski šoli v Krškem ga je oče, ki ga je določil za svojega naslednika na domačiji, poslal kot prvega Boštanjčana v dvoletno kmetijsko šolo Grm pri Novem mestu (1892–94), zatem pa v St. Michael na Tirolsko in na visoko vinarsko šolo v Klosterneuburg pri Dunaju. Po odsluženi vojaščini v Trstu, kjer si je naučil italijanščine, se je v začetku 20. stoletja vrnil domov. Poleg splošne kmetijske izobrazbe si je s šolanjem pridobil zlasti dragocenega znanja iz sadjarstva in vinogradništva, ki ga je z najboljšim uspehom uporabljal na svojem posestvu in v vsej okolici. Ko je stare vinograde uničila trtna uš, je bil med prvimi pionirji novega vinogradništva. Domač vinograd sta z očetom v začetku 90. let 19. stoletja kot prva v Boštanju zasadila s cepljenimi ameriškimi trtami. Uredil je nove sadovnjake, ki so nadomestili stare opešane, in odločilno pripomogel k dvigu sadjarstva v Boštanju in okolici. Sloves, ki ga je med obema vojnama uživalo boštanjsko sadje, je bila v veliki meri njegova zasluga.

Zelo delaven je bil tudi v javnem življenju. Pred prvo svetovno vojno je sodeloval pri posojilnici v Radečah in Telovadnem društvu Sokol v Brežicah, ki je bilo takrat še edino društvo v Posavju. Bil je dopisnik raznih časopisov. Med prvo svetovno vojno je bil računski podčastnik. Po očetovi smrti oz. koncu vojne je prevzel domačijo z gostilno. Med svetovnima vojnama je bil eden najbolj znanih, vplivnih in cenjenih osebnosti v Posavju in na Dolenjskem. Bil je odločen borec za kmečke pravice in potrebe, ki se je vedno odkrito boril zanje. Z vsem srcem se je zavzemal za gospodarski in kulturni napredek Boštanja. S svojim znanjem in napredno (liberalno) miselnostjo je že v mladih letih postal občinski odbornik, po prvi svetovni vojni pa župan občine Boštanj (1921–31) in član okrajnega cestnega odbora za Krško (od 1931). Strankarsko je bil pristaš SKS.

Zavzemal se je za šolstvo in bil prijatelj šole in učiteljstva. Bil je med pobudniki in ustanovitelji boštanjskega sokola, sprva (1920) boštanjskega odseka sevniškega sokola, ki je 2. 10. 1921 postal samostojno sokolsko društvo. Drmelj je postal njegov prvi in edini starosta (1921–41). V njegovi hiši in zunaj nje so boštanjski sokoli vse do nakupa zemljišča oz. zgraditve sokolskega doma izvajali svoje aktivnosti. 1925 je bilo na njegovo pobudo ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo, v katerem je bil odbornik. V Boštanju je bil predsednik podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva. Sodeloval je pri ustanovitvi zadružne elektrarne (1928) in strojne zadruge (1929), kjer je bil član obeh načelništev, v slednji kot namestnik načelnika.

1929 je bil odlikovan z redom sv. Save V. vrste. Jeseni 1931 je kandidiral in bil izvoljen za narodnega poslanca v Beogradu za srez Krško (1931–5). 1931 je odločilno prispeval, da je sokolsko društvo kupilo zemljišče sredi vasi. Del zemljišča so 1932 prodali gasilskemu društvu, ki si je 1934 zgradilo svoj dom, na preostalem zemljišču pa je sokolsko društvo 1938–40 zgradilo sokolski dom. Sozaslužen je za začetek že dlje časa uzakonjene in obljubljene a vedno odlašane gradnje odseka železniške proge Tržišče–Sevnica (1936–8). 27. 9. 1941 ga je nemški okupator skupaj z bratom Francem, upokojenim učiteljem, preko zbirnega taborišča v Brestanici izgnal na Hrvaško. Po posredovanju in jamstvu sorodnika Franca Slapšaka sta oba med vojno živela v Zagrebu. Alojz, ki ni bil poročen in ni imel potomcev, je tu umrl zaradi raka na hrbtenici. Pokopali so ga na zagrebškem Mirogoju.

 

Literatura
PLKŠnG (1936), 63; SLKŠG (1986), 232; Boštanj (1998), 136, 219, 230, 328; BVRS (2004), 179; HL (2004), 44, 282, 284, 285; ŠDBP (2010), 15, 22, 23.

D, 25. 5. 1895, št. 15, 6; Dm, 30. 11. 1921, št. 48, 623; J, 7. 7. 1925, št. 155, 3; S, 24. 9. 1929, št. 217, 3; J, 26. 10. 1929, št. 251, 3; J, 3. 1. 1931, št. 2, 7; J, 7. 6. 1931, št. 129, 4; J, 1. 11. 1931, št. 253, 2, 5 (slika); J, 11. 11. 1931, št. 261, 2; J, 21. 11. 1936, št. 271, 3 (slika); J, 17. 6. 1943, št. 134, 3 (slika); Ur. l. LMO, št. 110/1928; Ur. l. LMO, št. 88/1929; Ur. l. LMO, št. 89/1929.


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 29.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh