230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



DERNJAČ, Tomaž


Rojen:  14. december 1823, Šentvid pri Planini

Umrl:  31. avgust 1904, Sevnica


Kraj delovanja: 


1841 je tri mesece obiskoval na c. kr. glavni šoli v Celju tečaj za šolske kandidate in zasebne učitelje. 1. 11. 1842 je nastopil svojo prvo službo pomožnega učitelja v Šentjurju pri Celju. Jeseni 1845 je prišel za pomožnega učitelja v Sevnico, kjer je ostal le eno leto, ker je bil 1. 11. 1846 premeščen v Žalec. Dve leti pozneje je bil imenovan za učitelja na Polzeli, kjer je služboval šest let. Jeseni 1854 je bil imenovan za pravega učitelja, mežnarja in organista na Ponikvi, od koder je prišel za veliko noč 1859 na enako službeno mesto v Sevnico. 1874 je postal nadučitelj. Na sevniški šoli je učil do svoje upokojitve, do konca šolskega leta 1893. Bil je dvakrat poročen. Iz prvega zakona sta bila sin Jožef (1851–1920), umetnostni zgodovinar, cesarski svetovalec in skriptor na dunajski akademiji obrazilnih umetnosti, ter hči Cecilija. V drugem zakonu z Marijo, rojeno Toms (1848–1909), učiteljico ženskih ročnih del na sevniški osnovni šoli (1876–1909) sta imela hčer Marijo. Z družino je živel v »stari šoli« (Cesta na grad 25), od 1871 v novi trški šoli (Cesta na grad 22), po upokojitvi do svoje smrti v hiši na Gl. trgu 16.

Dernjač je skupaj učil 51 let, od tega v Sevnici 31,5 let. Bi je marljiv učitelj in zelo dejaven v svoji stanovski organizaciji. Deloval je v Učiteljskem društvu za slovenski Štajer kot pregledovalec računov, v društvu za podporo učiteljskih udov in sirot na Štajerskem, bil večkrat izvoljen v okrajni šolski svet in bil zastopnik učiteljstva v sevniškem okraju. V času njegovega učiteljevanja in vodenja sevniške osnovne šole je ta dobila prvo namensko zgrajeno šolsko poslopje (1871, dozidano 1892), šolski vrt (1872), šolski čebelnjak (1875), šolsko knjižnico (1876) in se iz enorazrednice razvila v štirirazrednico (1885). Dernjač je bil dejaven tudi izven šole. Bil je soustanovitelj sevniške narodne čitalnice (26. 11. 1865) in njen knjižničar (od dec. 1867) ter član pripravljalnega odbora za organizacijo 5. vseslovenskega tabora v Sevnici (2. 5. 1869). Kot ljubitelj lepega, ubranega petja je bil zborovodja župnijskega pevskega zbora in organist. V knjižici Šola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino, ki jo je 1853 izdalo Društvo sv. Mohora, je objavljenih več pesmi, ki jih je uglasbil (Srečni šolar, Deklica, ki je v šolo hodila, Dobro jutro, Anca in pišeta, Zapuščena srotica, Angel varh, Mati pri zibeli, Večer, Luna). Veliko je storil za razvoj sadjarstva na širšem območju Sevnice in se ukvarjal s čebelarstvom. Avgusta 1883 je bil imenovan za poverjenika Cesarjevič Rudolfovega sadjerejskega društva za Spodnji Štajer. Za svoje delo je prejel mnoga pohvalna pisma šolskih oblasti in druga častna odlikovanja. 14. 10. 1883 je prejel cesarski srebrni zaslužni križec s krono, ob upokojitvi 1893 naslov ravnatelja ljudske šole. 1894 ga je štajerska kmetijska družba za zasluge na kmetijskem področju odlikovala s srebrno svetinjo, Učiteljsko društvo za sevniški in brežiški okraj pa ga istega leta imenovalo za svojega častnega člana. 1899 je prejel častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje, 19. 7. 1903 pa ga je Občina Sevnica v priznanje njegovih zaslug za dolgoletno uspešno učiteljevanje na sevniški osnovni šoli imenovala za svojega častnega občana.

 

Literatura
NDL (1982), 39, 41, 44–45, 90; LMSzL 1869, 292–293; ŠVLPzPŠM (2004), ponatis iz 1853, napevi str. 7, 8, 10, 12, 13, 18, 19.

N, 11. 1. 1868, št. 2, 14; SN, 22. 4. 1869, št. 47, 1; N, 28. 4. 1869, št. 17, 134–135; SN, 10. 10. 1875, št. 231, 2; P, 1880, št. 4, 63; SGp, 30. 8. 1883, št. 36, 275; SN, 14. 9. 1883, št. 210, 3; SN, 17. 10. 1883, št. 238, 3; SGp, 18. 10. 1883, št. 43, 332; DW, 21. 10. 1883, št. 84, 6; P, 25. 10. 1883, št. 20, 316–318; SN, 20. 10. 1884, št. 242, 3; D, 6. 2. 1892, št. 3, 34; SGp, 22. 6. 1893, št. 25, 210; P, 25. 2. 1894, št. 4, 59; SGp, 22. 3. 1894, št. 12, 100; S, 30. 9. 1903, št. 225, 2; SGp, 1. 10. 1903, št. 40, 4–5; D, 2. 9. 1904, št. 68, 408; S, 3. 9. 1904, št. 201, 2; SGp, 8. 9. 1904, št. 36, 4; ZAC, SI_ZAC/1333, OŠ Sevnica; UES, MKU Sevnica, 1904/52


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 29.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh