230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



CIMPERŠEK, Rudi


Rojen:  12. oktober 1922, Sevnica

Umrl:  28. oktober 1990, Sevnica


Kraj delovanja: 


Rodil se je gostilničarju in založniku piva Rudolfu Cimperšku in Marjeti, rojeni Herodež, kot drugi izmed štirih otrok. Po končani osnovni šoli v Sevnici je dve leti obiskoval Realno gimnazijo v Ljubljani, nato pa so ga starši izpisali in poslali v uk k dunajskemu veletrgovcu s kavo Juliusu Meinlu v Apače pri Radgoni. Med drugo svetovno vojno je bil od tam mobiliziran v nemško vojsko in poslan na vzhodno fronto. Tam je dezertiral in prebegnil k Rusom, kjer je bil do 1947 v ujetništvu v Murmansku. Po vrnitvi je dve leti služil jugoslovansko vojsko v Djevdjeliji. 1957 se je poročil z inženirko agronomije Vido, rojeno Černe, z Iga pri Ljubljani, zaposleno v sevniški kmetijski zadrugi. Rodili sta se jima hčeri Mojca in Betka. Od 1968 je z družino živel v domači hiši na Gl. trgu 33.

Cimperšek je zasedal več vodilnih mest v gospodarstvu. Bil je direktor Potrošniške zadruge Sevnica (1948–51), direktor Zadružnega trgovskega podjetja Posavje (1952–6(?)), direktor Zadružnega podjetja za predelavo in promet z lesom Bohor (1956–59), zaposlen na Zadružni zvezi Slovenije v Ljubljani, komercialni direktor mesne industrije Emona Zalog, direktor Kmetijske zadruge Zasavje Sevnica oz. kasneje Kmetijskega kombinata Zasavje Sevnica (1962–67) in nazadnje komercialist v podjetju Coreal v Ljubljani. Bil je odbornik skupščine občine Sevnica, član upravnega odbora Okrajne zadružne zveze v Krškem (1951–52), v okrajni trgovinski zbornici Krško član upravnega odbora (1952–55) in predsednik odseka za kmetijske pridelke (1954–55), v okrajni trgovinski zbornici Trbovlje član upravnega odbora (1956–?) in predsednik odseka za lesno stroko. V gasilskem društvu je deloval kot predsednik nadzornega odbora.

Kot velik ljubitelj zgodovine je zbiral gradivo o preteklosti Sevnice in del tega objavil. Ob pripravah na 100-letnico slovenskega tabora v Sevnici 1969 je kot član pripravljalnega odbora za njeno praznovanje sestavil in razmnožil tipkopis Informacija ob 100-letnici »Slovenskega tabora« v Sevnici, ki je bil podlaga za izdajo knjižice Ob stoletnici slovenskega tabora v Sevnici (1969). S knjižico V spomin Dragotinu Ferdinandu Ripšlu (1977) je pozabi otel pomembnega moža, duhovnika, pesnika, skladatelja, pisatelja (kronista) in sadjarja. Ob 100-letnici gasilskega društva v Sevnici 1979 je predsedoval uredniškemu odboru za izdajo zbornika in napisal prispevka o zgodovini gasilskega društva in življenjepis o Ernestu Kruleju. Hkrati je bil član glavnega odbora za pripravo praznovanja in namestnik predsednika v odboru za postavitev stalne muzejske zbirke o razvoju sevniškega gasilstva v Gradu Sevnica (1979). Na njegov predlog je občinska skupščina 1970 poimenovala ulico pod Zajčjo Goro po zaslužnem Sevničanu Ernestu Kruleju. Tako pri Ripšlu kot Kruleju si je prizadeval, da sta zaslužna moža dobila spominski plošči. Sodeloval je pri pripravi publikacije o zgodovini šolstva v Sevnici (Naših dvesto let, 1982). V časopisih je objavil nekaj člankov o zgodovini Sevnice (DL, 39/1987), pozabljenem Slovencu Janezu Pavlu Ješenaku (Dn, 128/1980) ter učitelju in pionirju posavskega planinstva Blažu Jurku.

 

Literatura
Ob100-letniciGDS (1979), 3, 60, 82; KPGDS (2009), 53, 58; ZTZOT (1956), 88, 140, 141, 142, 144, 145.

DL, 28. 12. 1970, št. 52, 36; UES, RMK Sevnica, 1922/94; MKU Sevnica 1990/38.


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 29.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh