230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



CIMPERŠEK, Mitja


Rojen:  9. april 1937, Sevnica

Umrl:  ,


Kraj delovanja: 


Rodil se je kot edinec trgovcu Milanu Cimperšku iz Sevnice in Hildi, rojeni Kralj, iz Slovenj Gradca. Otroštvo ob Savi in v gozdu pod gradom sta ga zaznamovala za ljubitelja narave, sočasno pa so nanj vplivale grozote 2. svetovne vojne, po njej pa zlasti uboj očeta (1947), nacionalizacija domače trgovine in družinske gmotne težave. Po končani osnovni šoli in nižji gimnaziji v Sevnici (1951) ter gimnaziji v Celju, kjer je 1956 maturiral, se je vpisal na gozdarski oddelek Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani, kjer je 1961 diplomiral. V mladostnem obdobju je bil aktiven orodni telovadec; kot rokometaš in odbojkar je nastopal za TVD Partizan Sevnica, kot plavalec pa za PK Železničar Celje in PK Celuloza Krško. Pred odhodom na služenje vojaške obveznosti je štiri mesece služboval kot taksator na Zavodu za urejanje gozdov v Novem mestu (1961), v enaki funkciji je nadaljeval pri Gozdnem gospodarstvu Celje (1962–64) in naposled do upokojitve na Gozdnem obratu Rogaška Slatina (1964–2000), kjer je tudi živel z družino. V slednjem je najprej vodil gojitvena dela, postal pomočnik vodje obrata in 1970 vodja, kar je ostal vse do upokojitve.

Dejavno se je zavzemal pri organizaciji in mehanizaciji del v izkoriščanju gozdov, gojenju, varstvu narave ter pri gradnji gozdnih cest in vlak. Delo z gozdovi in njihovimi ne dovolj proučenimi naravnimi skrivnostmi so vzbujali v njem nenehno strokovno zvedavost. Od vsega začetka je sodeloval z Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo in kot zunanji raziskovalec z Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Po več kot 20 letih prakse je teorijo in izkušnje zbral v magistrskem delu Ekologija naravne obnove v subpanonskem bukovju (1988). Poslovni stiki s slatinskimi steklarji so ga spodbudili k raziskovanju glažutarstva in steklarstva na Slovenskem, kasneje pa je začel zbirati vse, kar se je na tamkajšnjem ozemlju dogajalo v zvezi z gozdovi in gozdarstvom, zlasti z rabo in predelavo lesa, trgovino, transportom, lovom in drugim. S teh področij je napisal več publikacij: Prispevek k zgodovini gozdov in gozdarstva na Kozjanskem (1986), Varovalni, ekosociološki in kulturni pomen gozdov in parkov v okolju zdravilišča Rogaška Slatina (1992), Vrnimo življenje reki Sotli (soavt., 1997); Oglarji in apnarji na Boču (1999), Gozdarstvo na Celjskem (2001), dva vodiča po učnih poteh: Po gozdovih zdravilišča Rogaška Slatina (soavt. 1995) in Vodnik po kraljestvu gozdnatega Boča (1997) ter mnogo strokovnih člankov v Gozdarskem vestniku idr. Njegova bibliografija šteje 143 enot.

Na gozdnem obratu je uredil muzejsko zbirko gozdarskega in kamnoseškega orodja, na Boču je uredil arboretum s 150 različnimi drevesnimi vrstami, predlagal semenske in raziskovalne ploskve ter gozdne rezervate. Za javnost je pripravljal prikaze dela v gozdu, žganje apna in oglarjenje. Kot občinski svetnik in član Sveta krajevne skupnosti, kot aktivni planinec, član in funkcionar Slovenskega ekološkega gibanja, mednarodnega društva prijateljev tise (Eibenfreund), mednarodne zgodovinske sekcije IUFRO, kot soorganizator republiškega in zveznega tekmovanja gozdnih delavcev v Rogaški Slatini leta 1972, kot funkcionar v gozdarskih strokovnih društvih, član Uredniškega sveta Gozdarskega vestnika ali kot mentor in član izpitne komisije za inženirje pripravnike, je sledil stroki in blagostanju družbe. Pri Ministrstvu za pravosodje je registriran kot sodni izvedenec in cenilec za področje gozdarstva. Od 2008 živi v Zalogu pri Moravčah. V zakonu z Dušico Marijo, rojeno Resnik, imata otroka Katjo in Matjaža.

Priznanja: Priznanje Zveze društev inženirjev in tehnikov za zgledno organizacijo tekmovanja gozdnih delavcev v Rogaški Slatini (1972), Priznanje osnovne organizacije ZB NOB Rogaška Slatina za požrtvovalno delo pri obnovi partizanske bolnice na Boču (1974), Priznanje in znak Inovator Gozdnega gospodarstva Celje (1978), Priznanje PD Poljčane za uspešno sodelovanje (1979), občinsko priznanje »9. september« (občina Šmarje pri Jelšah 1985), Priznanje Inovator `86 občinske konference SZDL in občinske raziskovalne skupnosti Šmarje pri Jelšah za raziskovalno nalogo »Zgodovina gozdov in gozdarstva na Kozjanskem« (1986), Priznanje Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Šmarje pri Jelšah (1989).

 

Literatura
Kmecl M.: SEGvSL (2012), 61–65.

Cobiss (17. 10. 2013), NT, 12. 9. 1985, št. 36, 2; intervju (21. 10. 2013).


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 29.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh