230 oseb Posavci.si Posavci.si
x



ŽNIDARŠIČ, Ivica


Rojena:  25. junij 1934, Bučka

Umrla:  ,


Kraj delovanja: 


Rodila se je kot Ivanka kmetu Martinu Žnidaršiču in trgovki Angeli, rojeni Krašovec, kot šesta izmed osmih otrok. V otroštvu je okusila grozote izgnanstva, saj je nemški okupator družino skupaj s prebivalci z območja Bučke v začetku novembra 1941 nasilno izgnal v nemška taborišča. Tam je izgubila očeta in brata. Po vrnitvi v domovino je končala osnovno šolo na domači Bučki (1948), nižjo gimnazijo v Krškem (1951), učiteljišče v Novem mestu (1956), pedagoško akademijo v Ljubljani (zgodovina, zemljepis - 1961) in ob delu študij pedagogike in andragogike na zagrebški univerzi na Reki, s profesorskim izpitom (1975).

Trpljenje in grozote taboriščnega življenja in izgnanstva so jo zaznamovali in ji dali posebno motivacijo za celovito angažiranje v družbenopolitičnem delu, s poudarkom na humanizaciji življenja in prizadevanju za trajnejši mir in sožitje med ljudmi. Najprej je poučevala na osnovni šoli v Leskovcu pri Krškem (1956–59), nato pa se posvetila delu v Rdečem križu Slovenije, kjer je 32 let opravljala najvišje funkcije na področju humanitarnih dejavnosti. Bila je urednica založbe in odgovorna urednica glasil RKS, njegova generalna sekretarka (1975–81) in naposled dva mandata predsednica RKS (1981–88). 1989 so jo imenovali za častno predsednico te humanitarne organizacije. Pod njenim vodstvom je RKS naredil velik napredek z najrazličnejšimi akcijami za napredek zdravstva in socialne kulture, akcijami solidarnosti ob elementarnih nesrečah, število krvodajalcev se je povzpelo na 100.000, razvila je informativno založniško dejavnost, dograjeno je bilo Mladinsko zdravilišče in letovišče RKS na Debelem Rtiču. V njenem obdobju se je pri RKS usposobilo 500 aktivistov RK in Rdečega polmeseca iz 60 držav.

V veliki meri je njena zasluga, da smo v Sloveniji dobili celovit prevod Ženevskih konvencij o zaščiti žrtev vojn v slovenskem jeziku. S tega področja je napisala vrsto člankov in razprav ter napisala in uredila knjižna dela: O nastanku in razvoju mednarodne organizacije Rdečega križa (soavt., 1973; avt., 1976), Rdeči križ Slovenije: 1944–1974 (ur., 1974), O prvih začetkih Rdečega križa pri nas (1979), O začetkih in razvoju Rdečega križa pri nas (1984, razširjen ponatis 1986), Rdeči križ za humanizem, razvoj in mir (1988), Zbirka predpisov o Rdečem križu (ur., 1988) idr. Med 1989–90 je predsedovala Rdečemu križu Jugoslavije in bila članica Komisije za razvoj pri Mednarodni ligi Rdečega križa v Ženevi. 1991 se je upokojila kot svetovalka Izvršnega sveta RS. Bila je poslanka Družbenopolitičnega zbora Skupščine SRS (1974–78). Od 1959 je članica Društva za Združene narode za Slovenijo.

Medvojno trpljenje v nemških taboriščih jo je prekalilo, da je dozorela v odločno borko za pravice in za popravo krivic vsem, ki so morali prenašati različne oblike nasilja 2. svetovne vojne. Od 1991 aktivno deluje v Društvu izgnancev Slovenije 1941–1945 (DIS), kjer je bila predsednica Komisije za odškodnine (1992–96), v kateri je pripravila celotno logistiko za popravljanje krivic in uveljavljanje pravic slovenskih izgnancev, in podpredsednica društva (1997–2001), od 2001 pa je predsednica društva. Na njeno pobudo je bila ustanovljena prva krajevna organizacija DIS na Bučki (1. 11. 1991). Za potrebe Medresorske komisije Vlade RS za obravnavo vprašanj vojne škode je 1995 napisala Elaborat o vojni škodi in vojnih odškodninah kot posledici 2. svetovne vojne in številna gradiva in argumente za zakonsko urejanje pravic slovenskih izgnancev, beguncev in drugih žrtev vojnega nasilja, s čemer je bilo doseženo posebno pokojninsko, socialno in zdravstveno varstvo ter mesečna renta. Uspela je doseči, da so Nemci in Avstrijci plačali odškodnino za prisilno delo slovenskim izgnancem. Zelo aktivna je tudi na mednarodnem področju. 2009 je organizirala prvi evropski kongres izgnancev in beguncev - žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–45. Od 2010 dalje je predsednica mednarodnega odbora izgnancev in beguncev - žrtev fašizma in nacizma.

Žnidaršičeva je urednica, avtorica in soavtorica številnih knjižnih del in člankov (Vestnik - interno glasilo DIS) na temo izgnanstva: Bučka 41–81 (ur., soavt., 1981), Bučka na Dolenjskem skozi čas: o izgonu krajanov od leta 1941 do 1945 (1995), Nekaj o vojni škodi in pravicah: zgodovinska, pravna in humanitarna dejstva (1996, ponatis 1998), Z javno besedo do pravic: informativne konference za potrebe slovenskih izgnancev in drugih žrtev vojnega nasilja (2000), Slovenski izgnanci, prisilni delavci in begunci 1941–1945: organiziranost slovenskih izgnancev, prisilnih delavcev in beguncev ter prizadevanja za uveljavitev pravic do vojne odškodnine (2001), Spomini in pričevanja (ur., soavt., I. (2003), II. (2006), III. (2012)); Največje zbirno taborišče za izgon Slovencev leta 1941 - hlevi in konjušnice pri gradu Rajhenburg v Brestanici pri Krškem (2007, ponatis 2011 in 2013). O izgonu Slovencev, organiziranosti slovenskih izgnancev, prisilnih delavcev in beguncev ter prizadevanjih za uveljavitev statusa in pravic do vojne odškodnine (2009), zbornik Referati kongresnih delegacij / prvi evropski kongres izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945 (2009) idr. Poleg njih je realizirala samostojne razstave DIS o izgonu Slovencev in nasilju nad drugimi slovanskimi narodi. V njeni rojstni hiši na Bučki nastaja družinski muzej družine Žnidaršič.

Njen brat je Franc Žnidaršič (* 11. 12. 1940), zdravnik in magister medicinskih znanosti, ki je bil poslanec Državnega zbora RS in državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (PBL).

Priznanja: zlati znak, RK Jugoslavije (1970); priznanje RK Avstrije (1971); priznanje za pomoč pri odpravljanju posledic potresa, Občina Tolmin (1977); zlati znak "Zasluga za krvodajalstvo", RKS (1978); zlati znak Civilne zaščite Slovenije (1979); priznanje Tabornikov Slovenije (1982); značka z zlatim vencem, Svet za preventivo in varnost v prometu (1984); plaketa RK Madžarske (1986); plaketa in diploma, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije (1989); častna predsednica, RKS (1989); medalja Dušana Kvedra - Tomaža, Občina Sevnica (1994); častni znak svobode RS (2001); častna občanka, Občina Škocjan (2003); "Dobri človek leta 2005", izbor bralcev revije Naša žena (2005); plaketa, RKS (2006); odličje Zveze Poljakov, ki jih je oškodoval tretji rajh (2009); Spominska medalja ob 60. letnici zmage nad fašizmom mesto Kijev Zveze ukrajinskih žrtev fašizma (2009; spominsko odlikovanje predsednika Ukrajine ob 60. obletnici zmage v veliki domovinski vojni leta 1941–1945 (2009); odlikovanje Ruske zveze mladoletnih žrtev koncentracijskih taboriščnikov za podporo žrtvam nacizma in ohranitvi spomina na umrle (2010); odlikovanje francoskega društva izgnancev ob obletnici osvoboditve taborišč in zmage nad fašizmom (2009); spominska medalja, Slovaška zveza protifašističnih borcev in žrtev nacizma (2010); zlata plaketa, Občina Sevnica (2011); diploma in medalja za podporo pri delovanju Združenja Poljakov, ki jih je oškodoval tretji rajh (2011); spominska medalja »Znak spoštovanja«, državna administracija predsednika Ukrajine (2012); spominska medalja, Beloruska državna fundacija »Razumevanje in sprava« (2013); častna diploma za velikodušnost in humanost, Mednarodna zveza mladoletnih taboriščnikov fašizma (2013) in druga, tudi mednarodna priznanja za humanitarno delo in prizadevanja za uveljavljanje pravic žrtev fašizma in nacizma.

 

Literatura
Bučka na Dolenjskem skozi čas (1995), 89, zadnja platnica.

UES, RMK Bučka, 1934/17; DL, 12. 5. 1988, št.19, 13 (sliki); NG, 7. 12. 1994, št. 31, 3 (slika); Delo, 21. 3. 1998, št. 67, 36; Delo, 29. 6. 2004, št. 149, 2; PO, maj 2005, št. 90, 10–11 (slike); DL, 10. 5. 2007, št. 19, 21 (slika); Delo, 17. 4. 2008, št. PO, 24. 11. 2011, št. 24, 15; http://bucka.info/znani%20krajani.htm; http://www.drustvo-izgnancev.si/si/objave/obvestila/?id=40 (2. 1. 2014); intervju (27. 1. 2014); Cobiss (2. 1. 2014).


Glej tudi



Prispeval: Zavod Neviodunum
Zadnja sprememba: 29.3.2015, Zavod Neviodunum

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh