Kriteriji in merila za uvrstitev v Posavski biografski leksikon

Ker gre za lokalno oziroma regionalno delo, smo pri izboru osebnosti v Posavski biografski leksikon najprej upoštevali uvrstitve posameznikov v že obstoječe nacionalne (prej večnacionalne) splošne, biografske in druge specializirane leksikone, enciklopedije in priročnike za posamezna področja oziroma dejavnosti. Prav tako smo v največji možni meri upoštevali razne izbore, antologije, zbornike, letopise, preglede, programe, kataloge in gradiva.

Nadalje smo upoštevali predvsem avtorje samostojnih knjižnih izdaj in samostojnih nosilcev zvoka in tudi tiste ustvarjalce, ki svojega dela niso uspeli zaokrožiti v samostojno izdajo, pač pa so objavljali v pomembnih periodičnih specializiranih publikacijah in kompilacijah oziroma so jih uredniki takih izdaj upoštevali kot dovolj reprezentančne glede na kvaliteto, izvirnost ali kot ilustracijo dosežkov našega območja. Sem sodijo tudi avtorji večjega števila člankov, esejev, strokovnih objav, posameznih skladb, priredb, ilustracij, itd. V leksikon so uvrščeni akademski slikarji in kiparji ter drugi likovni ustvarjalci z obsežnejšim in odmevnim ustvarjalnim opusom, predstavljenim na samostojnih razstavah.

S področja gospodarstva so v leksikon uvrščeni vidni gospodarstveniki svojega obdobja, pri čemer smo se najpogosteje opirali na sezname dobitnikov državnih, nacionalnih nagrad in priznanj, vendar ta kriterij ni bil edini. Za novejši čas in predvsem med sodobniki smo izbrali vodilne gospodarstvenike regije, direktorje največjih družb in organizacij in tiste, ki so se kot gospodarstveniki uveljavili drugod v Sloveniji in po svetu.

Med politiki in političnimi funkcionarji smo se morali omejiti na tiste z voljenimi oz. imenovanimi državnimi funkcijami (prej republiškimi) in tiste, ki so kot lokalni politiki v določenih obdobjih presegli lokalni pomen. Med uvrščene sodijo tudi predsedniki okrajev, občinskih ljudskih odborov (ObLO), predsedniki občinskih skupščin in župani nekdanjih večjih zgodovinskih občin in današnjih posavskih občin.

Na področju športa so imeli prednost nosilci državnih oziroma nacionalnih športnih naslovov,  prvaki v članski konkurenci, člani reprezentanc, finalisti evropskih, svetovnih prvenstev, pa tudi olimpijci. Slednjih sicer ni veliko, vendar brez njih Posavje že v preteklosti ni bilo, še zlasti v letih samostojne Slovenije pa so se možnosti za tovrstne dosežke povečale.

Zelo širok in zato morda najtežji je bil izbor v skupini tako imenovanih družbenih delavcev, kulturnih in drugih organizatorjev, ki so imeli in imajo še vedno zaradi razvejanega društvenega in klubskega življenja v naših krajih velik pomen. Prav na tem področju je pričakovati največ pripomb, saj je vrednotenje dosežkov posameznika v glavnem odvisno od točke, s katere se ocenjuje. Prispevek posameznika v vaški skupnosti ali gasilskem društvu je za neposredno okolje pogosto vrednejši od prispevka predsednika ali župana, z vidika širše skupnosti pa je seveda zadeva povsem drugačna. V podobno zanko so zelo pogosto ujeti tudi podeljevalci različnih občinskih priznanj, pri katerih so razmerja nedosledna že znotraj ene podelitve, ob primerjanju dobitnikov skozi desetletje in več pa so odstopanja toliko bolj očitna, saj so pogost povod za podelitve celo razne okrogle obletnice organizacij in posameznikov.

Nagrade na različnih področjih vsekakor pomenijo določeno pomoč in dokaj enostaven kriterij ugotavljanja zaslužnosti in uspešnosti posameznika, pri čemer pa je največji problem pogosto medsebojna (ne)primerljivost posameznikovih dosežkov zaradi različnih okoliščin, kot so področja delovanja, pomen dejavnosti v nekem zgodovinskem obdobju in druge. Ob dilemi, ali se naslanjati na določene vrste nagrad, ki so v svojem času pomenile priznanje, danes pa temu ni tako, se pojavlja tudi vprašanje spregledanih, ki nagrad iz takih ali drugačnih razlogov, morda pa tudi slučajno, nikoli niso prejeli. V tem primeru pride do izraza subjektivni kriterij uvrščanja, ki pa vendarle temelji na podatkih o osebnosti ter njenem prispevku na nekem področju v nekem obdobju.

V leksikonu niso predstavljene samo osebnosti, ki so že končale svoje delo in življenjsko pot, pač pa so vanj uvrščeni tudi sodobniki. Ker njihovo delo še ni doživelo vrednotenje s časovne razdalje, je njihov izbor najtežji. A ker je eden od namenov leksikona podoben poslanstvu Zavoda Neviodunum, v katero sodi spoznavanje kadrovskih in drugih potencialov regije in njena afirmacija navzven, so v leksikon uvrščene osebe ne glede na leto rojstva, še posebno, če so kljub mladosti že dosegle nadpovprečne rezultate ter z njimi opozorile nase, a tudi na okolje, iz katerega izhajajo. Ustvarjalci leksikona se od tega "mešanja" preteklosti in sodobnosti nadejamo ne le morebitnih kritik in pomislekov, pač pa veliko več splošne koristi, ki jo utegne prinesti zanimanje mlajših generacij za (popularne) sodobnike, ko bodo ob branju leksikona spoznavali tudi dosežke svojih prednikov.

Seveda bi lahko naštevali še mnoga področja oziroma dejavnosti, ki so bila nujno upoštevana pri izbiri osebnosti za Posavski biografski leksikon, večino izmed njih pa zajemajo že omenjena biografska in druga leksikalna dela in izbori (npr. znanstveniki, cerkveni dostojanstveniki, vojaški poveljniki, izumitelji, raziskovalci itd.). Omeniti velja morda tudi nekatere posebne skupine ljudi, ki so bili in so še pomembni za spoznavanje življenjskega utripa v regiji, kot so na primer novinarji in uredniki, ki so redno pisali ali še pišejo in poročajo o Posavju v posavskih medijih ali pa v drugih regionalnih in nacionalnih medijih. Vendar bi navedba vseh kategorij zahtevala preveč prostora. Kriteriji, ki so bili upoštevani pri izboru, bodo pravzaprav najbolj jasni, ko bo leksikon popolnjen in objavljen v večjem obsegu (npr. preko 1000 gesel), četudi nikoli ne bo (mogel biti) dokončan.