Kako je nastajal POSAVSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON?



Življenja velikih ljudi nas spominjajo,
da je naše življenje lahko veličastno,
in zapustimo pri odhodu za seboj
odtise nog v pesku časa.

 

                                               (Longfellow, Henry Wadsworth, 1807 – 1882)

 

Znani rek pravi, da človek, ki posadi drevo, poskrbi za potomstvo in napiše knjigo, v celoti opravi svoje življenjsko poslanstvo. Seveda niti nekoč niti danes tega ni dano storiti vsakomur, najbrž pa si vsak na svoj način prizadeva, da bi se čim bolj približal temu cilju, ki ga gre razumeti mnogo bolj široko in tudi metaforično. Ne gre pozabiti, da imamo za te svoje zemeljske naloge na voljo tudi različno dolžino časa.

Sposobnosti ljudi so bile, in so še danes, kljub razvoju tehnike in pripomočkov ter predvsem ogromni dediščini znanja različne, različen je tudi smisel, namen življenja, ki si ga postavimo sami ali ga določi usoda, kar pač verjamemo. Vsekakor ljudje za sabo puščamo različne sledi; eni globoke, drugi bolj plitve, eni večje, drugi manjše, nekateri bolj opazne že v času svojega življenja, druge pa se pokažejo šele, ko jih kdo odkoplje, ko je z njih odgrnjen prah desetletij ali stoletij. Prav gotovo obstajajo tudi sledi, ki bodo ostale skrite in njih tvorci za vedno neznani.

 

Kako je nastajala knjiga Posavski biografski leksikon?

Ideja za nastanek takega projekta se mi je porodila že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, najprej kot del turističnega vodnika, ki pa zaradi nenadne odpovedi podpore s strani občine ni bil realiziran. Ponovno je ideja oživela ob razmišljanju, da bi bilo dobro konec stoletja oziroma tisočletja tudi v naših krajih obeležiti na poseben način, in sicer s pripravo zbornika oziroma kataloga Posavje 2000, v katerem naj bi bile objavljene vse najpomembnejše informacije in podatki o treh posavskih občinah, katerega pomemben del bi bil tudi pregled najpomembnejših osebnosti tega prostora od nekoč do danes. To je bil čas, ko uporaba svetovnega spleta še ni bila tako razširjena, tudi med javnimi institucijami ne, čas, ko so bili podatki bistveno manj dostopni kot danes.

Zamisel o oblikovanju pregleda (ne)znanih in pomembnih osebnosti našega prostora je bila tiste čase podkrepljena tudi z vedno znova oživljenimi napori za formalno oblikovanje regije oziroma pokrajine, ki so jo tedanje politične stranke iz Posavja tako rekoč soglasno zahtevale z deklaracijo, katere sopodpisnik sem bil februarja 1998. V dokumentu smo zapisali, da politične stranke Posavja izkazujejo enoten interes, »da se oblikuje pokrajina Posavje, kot osnova za nadaljnji gospodarski, kulturni, demografski in socialni razvoj tega obmejnega dela republike Slovenije. Zgodovinska dejstva dokazujejo, da so pretekle delitve Posavja med sosednje regije bistveno omejevale vsestranski razvoj tega dela države.«

Precej dela je bilo opravljeno v letu 2000, ko se je začelo pregledovanje večine pomembnejših nacionalnih izdaj, kot so Slovenski biografski leksikon, Enciklopedija Slovenije in druge. Takrat je bil izdelan abecedni seznam preko 600 oseb, pri večini pa tudi spremljajoči biografski podatki. Kmalu je bilo jasno, da imamo pred sabo zelo obsežen projekt, ki pa je dobil realne možnosti za uresničitev šele z ustanovitvijo Zavoda Neviodunum in zagonom založbe, ki je od leta 2003 v posavsko knjižno bero prispevala preko 40 domoznanskih naslovov in tako pomeni zgodovinski dosežek te regije na področju založništva. Čeprav je intenzivno delo pri pisanju in urejanju knjig s pretežno domoznansko vsebino nekoliko zavrlo tempo nastajanja Posavskega biografskega leksikona, pa se je po drugi strani z raziskovanjem bližnje in daljne preteklosti regije nabiralo tudi vse več uporabnega biografskega gradiva. Poleg tega smo v založbi z občasnimi povabili, da osebno ali s pomočjo naših sodelavcev izpolnijo vprašalnike, pridobili gradivo o več kot sto sodobnikih.

V različnih obdobjih dobrega desetletja je tako nastalo okoli tisoč gesel, med katerimi pa vsa niso bila dokončana in še čakajo nadaljnje obdelave, predvsem pa ažuriranja z novimi podatki. Opise posavskih osebnosti so takrat v največji meri prispevali Ljudmila Šribar, Zoran Oskar Zelič in Polona Brenčič, pri zbiranju biografskih podatkov in urejanju le-teh pa je veliko pomagala tudi Bojana Mavsar.

Posavski biografski leksikon ni le suhoparen seznam priimkov in imen, saj ob običajnih biografskih podatkih posredno prinaša obilico informacij o različnih dejavnostih, ki so se odvijale na področju Posavja v posameznih obdobjih vse do današnjega dne. V leksikon naj bi bile že od samega začetka uvrščene osebnosti, t.j. posamezniki in posameznice, ki so bile ali so še pomembne zaradi dosežkov na različnih področjih, ki so povezana s Posavjem. Uvrščeni so bili tudi pomembni ljudje, ki so povezani s kraji v Posavju samo zaradi bivanja, rojstva ali smrti, kar samo po sebi ni odločilen, še manj objektiven kriterij vrednotenja, vendar za tovrstno publikacijo dovolj pomemben, saj ji daje prav na ta način dodatno zanimivost. Tak način navsezadnje uporabljajo tudi pri nacionalnih izborih, ko vanj uvrščajo po eni strani pripadnike tujih narodov, ki so se v spletu okoliščin vsaj krajši čas nahajali v naših krajih, ali pa tujce zaradi pomena njihovega prispevka za narodov razvoj ali njegovo afirmacijo v mednarodnih okvirih.

Edino veljavnega in dovolj univerzalnega kriterija za tak izbor seveda ni; na vsakem koraku, t. j. na vsaki enoti oziroma geslu, ob vsakem novem prejetem ali odkritem imenu, preži vedno znova past, v katero se večkrat ali manjkrat ujame vsakdo, ki se loti izbire. Tudi ta izbor mora doživeti na koncu odločitve in z njimi vse posledice, ki pa jih podpisani lažje prevzame ob zavesti, da se je prvi izpostavil in tvegal, ko je s sodelavci vendarle postavil kamen, ki ga je sicer mogoče nekoliko oškrniti, obrniti ali kako drugače zavrteti, nikakor in nikoli več pa ne spregledati, saj prikazuje pomemben del tistega, kar se imenuje dediščina posavskih ljudi.

 

Silvester Silvo Mavsar